{"id":28,"date":"2021-08-20T09:04:06","date_gmt":"2021-08-20T09:04:06","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/?page_id=28"},"modified":"2021-09-01T16:07:35","modified_gmt":"2021-09-01T14:07:35","slug":"pridige","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/pridige\/","title":{"rendered":"Razmi\u0161ljanja"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 1\u00a0<\/strong><\/p>

ZA\u010cETNIK VSTOPA V SVETI DEL \u0160OTORA SKRIVNOSTI<\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Odpravljamo se na pot iskanja ve\u010dne Resnice in Lepote, Boga. Odpravljamo se na pot skupaj z Marijo, Jezusovo in na\u0161o Materjo, za katero verjamemo in vemo, da \u017eivi pri Bogu in to Resnico najbolje pozna, saj jo je po milosti Bo\u017eji rodila v Jezusu Kristusu. Po Njem nam bo pribli\u017eala tudi nebesa. Kako bomo to Resnico iskali? Tako, kot nam je Jezus naro\u010dil: \u00bbKjer sta namre\u010d dva ali so trije zbrani\u00a0 v mojem imenu, tam sem sredi med njimi\u00ab (Mt 18,20)\u2026 Kadar molimo in Boga upo\u0161tevamo po Marijinem zgledu, se vedno zberemo v Njegovem imenu. Verjamemo, da je pri molitvi z nami tudi Marija, Jezusova in na\u0161a Mati, da skupaj z nami moli in da tudi prosi za nas\u2026 Molitev nas naredi bolj pozorne na bistveno v na\u0161em \u017eivljenju in nam pomaga, da bi se ognili tistemu, kar nas zavaja od bistvenega. Nekateri morda mislijo, da se kristjani z molitvijo umikamo svetu, a v resnici mi le \u017eelimo v tem svetu \u0161e bolje prepoznati obli\u010dje usmiljenega Boga O\u010deta, obraz Jezusa samega, \u010digar last je zemlja in vesolje\u2026, da bi ga mogli slediti v nebesa.<\/p>

\u017delimo ga posnemati\u2026 Njegov obraz je v svetu pogostokrat iznaka\u017een. Nikakor ni vedno lep. \u010ce ga ne bomo opazili v reve\u017eu, pomo\u010di potrebnemu, ki je lahko tudi otrok, oku\u017eeni bolnik ali pa starec ali starka, bomo dale\u010d od Njega in tudi dale\u010d od nebe\u0161kega kraljestva. \u010ce si res \u017eelimo, da bi kot On za\u017eiveli polno \u017eivljenje, se ne bi smeli kot vrtavka izgubljati pri nebistvenem, saj nas bo to odvrnilo od prave poti in nas pahnilo v praznoto ni\u010da. Tudi nam bo vzelo preve\u010d \u010dasa, ki je pravzaprav Bo\u017eji \u010das…<\/p>

Na poti k Bogu se seveda tudi ustavimo in premislimo svojo pot. Takrat bi radi \u00a0vstopili v sveti\u0161\u010de \u017eivega Boga, ki je vedno bil, ki je in ki bo, bivajo\u010di, kakor se je razodel \u017ee Mojzesu\u2026 Po milosti Bo\u017eji bomo mogli vstopiti v sveti\u0161\u010de, \u010de bo taka bo\u017eja volja. \u010ceprav smo pred Bogom kakor ni\u010d, smo v Njegovi roki.. in v njej smo resni\u010dni, dobri, lepi.. Vso resni\u010dnost, lepoto, dobroto, pravi\u010dnost, svetost\u2026 prejemamo samo od Njega\u2026 Lahko bi ga tudi ljubili, ker je \u00bbBo\u017eja ljubezen izlita v na\u0161a srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan\u00ab (Rim 5,5). A upam, da se ne bomo hvalili s tem, kar ni na\u0161e, ampak Bo\u017eje. Gorje, \u010de bi reklamirali kaj drugega razen svoj greh, saj ne le po Bo\u017ejem stvarjenju nas iz ni\u010d, ampak tudi po Jezusovem odre\u0161enju ni ni\u010desar zares na\u0161ega, saj smo bili tudi mi sami iz ni\u010devosti \u00bbodkupljeni za drago ceno\u00ab (prim. 1 Kor 6,20). Jezus je na kri\u017eu za na\u0161e grehe poravnal dolg. Zato naj bi se mu zahvaljevali in ga v svojem \u017eivljenju poveli\u010devali\u2026 Poravnal je ta dolg, ker nas je hotel imeti zase (kot pravi sveti Avgu\u0161tin): Zato je \u00bbnemirno na\u0161e srce, dokler v Njem ne po\u010diva.\u00ab In tudi sre\u010danje z Bogom (\u010de in ko do njega pride) ne bo nikoli na\u0161a zasluga, ampak \u010dista Bo\u017eja milost. Kljub temu pa verjamemo, da On, seveda druga\u010de kot mi po njem, po Bo\u017eje hrepeni po nas. Ker smo prepri\u010dani, da nas ima rad, zaupamo, da bomo, ko spet pride k nam, saj nam je to obljubil (prim. Apd 1,1), mogli po\u010divati na Njegovem srcu.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 2\u00a0<\/em><\/span><\/p>

ZA\u010cETNIK VSTOPA V SVETI DEL \u0160OTORA SKRIVNOSTI<\/em><\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u00a0Pred nami je bo\u017ei\u010d, radi bi se sre\u010dali z Kristusom in se z Njim odpravili na pot proti nebesom. A potem se vpra\u0161amo: Ali si nismo zastavili previsokih ciljev, ob tem pa pozabili na uboge, ki smo jim dol\u017eni izkazovati ljubezen, saj pravi Jezus: \u00bbKarkoli ste storili kateremu teh mojih najmanj\u0161ih bratov, ste meni storili\u00ab (Mt 25,40)? No, ubogih, pa tudi bli\u017enjih nasploh, nimamo namena pozabiti\u2026 In \u0161e drugi pomislek: Ali ni na\u0161e hrepenenje po Bogu in nebesih nekaj, kar nas tako visoko presega, da ga na\u0161a du\u0161a in telo ne bosta nikoli zmogla niti pojasniti, niti doumeti, niti sprejeti. Ali bi se mu, zavedajo\u010d se, da je ves \u010dlove\u0161ki rod pred Bogom le kot majhen kup\u010dek prahu (prim. Iz 40,17), iz upravi\u010denih razlogov ne mogli ali celo morali kar odre\u010di, saj \u0161e sv. Janez Krizostom tako komentira besede preroka Izaija 40,15: \u00bbNikar ne obidi povr\u0161no teh besed, ampak se vanje dobro poglobi in jih premisli. Pre\u0161tej vsa ljudstva\u2026 Povej mi, kolik\u0161en del kapljice si ti, ki meni\u0161 preiskati Boga, za katerega so vsa ljudstva ‘kakor kapljica na vedru’. Dvignimo se z umevanjem nad nebo, pridimo do angelov. Vi seveda veste, da en sam angel odtehta vse vidno stvarstvo, da, celo dragocenej\u0161i je od njega.\u00ab Bog je neprimerljiv s stvarstvom, ki ga je ustvaril in tudi s \u010dasom, v katerem ga je ustvaril, saj On, Ve\u010dni, omogo\u010da tudi \u010das…<\/em><\/p>

A svetniki so o Bogu vseeno veliko premi\u0161ljevali. Brez Boga si niti sebe ne znamo predstavljati. On skrbi za nas.\u2026 Poleg tega Bog od nas ljudi tudi zahteva: \u00bbLjubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso du\u0161o in z vso mo\u010djo.\u00ab (5 Mz 6,5)… \u010ce zanj nismo pripravljeni zastaviti vsega kar smo in kar imamo, bi nam rekel, da \u00bbnismo Njega vredni\u00ab (prim Mt 10,37). Zato mislim, da je premi\u0161ljevati o Bogu potrebno, vpra\u0161anje pa je, \u010de je v nas \u0161e vera in zaupanje, da se sploh upamo stopiti na pot? Ali sami v sebi priznavamo, da brez Boga nismo ni\u010d in da smo brez Njega tudi na poti k ni\u010du?<\/em><\/p>

Na pot vere smo povabljeni v vsej svobodi. A saj svoboda brez Njega sploh ni svoboda. \u010ce ni smeri, \u010de ni poti, na kateri se morem uresni\u010diti, prepoznati svojo dobrost, resni\u010dnost in lepoto, \u010demu mi bo svoboda? In v poni\u017enosti moram priznati, da me je tudi za to svobodo \u00bb\u017ee oprostil Kristus\u00ab (prim. Gal 5,1). Kot tak sem povabljen odgovoriti Njemu, ki me nagovarja in me ni pozabil, pa \u010deprav sem jaz \u017ee tolikokrat pozabil Nanj.<\/em><\/p>

Radi bi vstopili v sveti\u0161\u010de \u017eivega Boga, k jaslicam, radi bi ga videli. A \u00bbBoga ni nikoli nih\u010de videl, le edinorojeni Bog, ki biva v O\u010detovem naro\u010dju, on je razkril (Jn 1,18).On ostaja\u00a0skriti Bog, \u010deprav se nam je z u\u010dlove\u010denjem pribli\u017eal (Jn 6, 40). Mi se mu bli\u017eamo z lu\u010djo vere, ki nam jo je razodel (prim. 1 Tim 2,5). A tudi pri veri gre, po besedah sv. Janeza od Kri\u017ea, bolj za temino vere kot za lu\u010d, saj nam Bog kljub na\u0161i veri ostaja nedojemljiv…<\/em><\/p>

Zna\u0161li smo se na \u00bbstopnicah pred sveti\u0161\u010dem\u00ab. \u0160e naprej v nas tli \u017eelja, da bi se sre\u010dali z Njim, ki prebiva v sveti\u0161\u010du. A kje je to sveti\u0161\u010de? Je to na\u0161a \u017eupnijska Cerkev? Seveda, saj tudi v njej prebiva Jezus pod podobo kruha v Najsvetej\u0161em zakramentu\u2026 S tem kruhom nas tudi hrani, zato tudi mi postajamo sveti\u0161\u010de, obenem pa smo to \u017ee od krsta naprej. \u017de pri krstu smo Kristusa \u00bboblekli\u00ab in postali po milosti \u00bbsveti\u0161\u010de troedinega Boga\u00ab, zato On skrivnostno prebiva tudi v na\u0161i du\u0161i. Po krstu smo tudi mi postali dele\u017eni neustvarjene Bo\u017eje narave in prejeli smo nove zmo\u017enosti in sile Bo\u017ejega zna\u010daja (kreposti), ki neskon\u010dno presegajo \u010dlove\u0161ko naravo in sposobnosti sleherne ustvarjene narave. Zato se te kreposti v nas imenujejo nadnaravne in so take po svojem bistvu.\u00a0<\/em><\/p>

Te tri bo\u017eje kreposti so vera, upanje in ljubezen. Z njimi bomo kristjani vstopili v notranjost troedinega Boga in bomo na nedoumljiv na\u010din dele\u017eni Njegovega ve\u010dnega \u017eivljenja… Krepost vere je nova nadnaravna zmo\u017enost, ki je vgrajena v naravno zmo\u017enost uma. Kot nadnaravni um neskon\u010dno presega naravni um\u2026 Krepost upanja je nova nadnaravna zmo\u017enost spomina uma. Kot nadnaravni spomin neskon\u010dno presega naravni spomin uma… Krepost ljubezni je nova nadnaravna zmo\u017enost volje. Kot nadnaravna volja neskon\u010dno presega naravno voljo\u2026 Ker je logika razuma naravno dele\u017ena Bo\u017ejega Razuma in Resnice, zato med njo in logiko vere ne more biti resni\u010dnega nasprotja, ampak se medsebojno dopolnjujeta. Med njima vlada podobnost, a tudi \u0161e ve\u010dja nepodobnost\u2026\u00a0<\/em><\/p>

Ljudje danes prodiramo z elektronskimi napravami vedno globlje v srce materije, v mikro in makrokozmos… Svetniki pa so odkrili, da je pogled vere \u0161e neskon\u010dno bolj zmogljiv kot pogled razuma, saj doumeva skrivnost neskon\u010dnega, ve\u010dnega in troedinega Boga. Nikoli te skrivnosti seveda ne bomo doumeli do konca, saj nas Bog vedno neizmerno presega\u2026 Za pogled razuma je, kot bi rekel sv. Janez od Kri\u017ea, lu\u010d vere temna no\u010d. Zato se kristjan na poti doumevanja skrivnosti troedinega Boga ne more opirati na pogled razuma, temve\u010d mora stalno presegati njegova mikroskopsko majhna obzorja. Prav tako se ne more naslanjati na svoje naravno (samo \u010dlove\u0161ko) spoznanje \u00bb\u010drke\u00ab Bo\u017ejega razodetja, ker tako ne bi iz\u0161el iz \u00bbmikro-logi\u010dnih\u00ab obzorij\u2026 Kakor slepec se mora dati voditi edino lu\u010di vere pri vstopanju v neskon\u010dno in ve\u010dno neizsledljivo Skrivnost. Svoje talente (bogastvo) naj zaupa ubogim, da bi jih v njihovih rokah Bog mno\u017eil in plemenitil\u2026<\/em><\/p>

V veri vstopimo v sveti\u0161\u010de po \u00bbstopni\u0161\u010du Svetega Duha\u00ab. Bo\u017eji Sin je po Svetem Duhu postal \u010dlovek v Devici Mariji. Sveti Duh je bil kakor \u00bbstopni\u0161\u010de\u00ab sestopa Bo\u017ejega Sina v skrivnosti u\u010dlove\u010denja in dviga Sina \u010dlovekovega. On je bil prav tako \u00bbstopni\u0161\u010de\u00ab pri sestopu Kristusa v skrivnosti Njegovega zemeljskega \u017eivljenja, kon\u010dno v skrivnosti Njegovega kri\u017ea in smrti. Po drugi strani pa je bil Sveti Duh \u00bbstopni\u0161\u010de\u00ab Njegovega dviganja k O\u010detu v skrivnosti Njegovega zemeljskega \u017eivljenja, kri\u017ea, vstajenja in vnebohoda\u2026 Po binko\u0161tnem \u010dude\u017eu je Sveti Duh \u0161e naprej \u00bbstopni\u0161\u010de\u00ab za sestopanje Kristusa (troedinega Boga) v Cerkev (v kristjana) in za dviganje Cerkve (kristjana) v Kristusa (troedinega Boga). Sveti Duh s svojimi sedmerimi bo\u017ejimi \u017earki napaja z energijo kristjanove tri bo\u017eje kreposti in \u0161tiri nadnaravne moralne (kardinalne) kreposti (razumnost, pravi\u010dnost, sr\u010dnost in zmernost). Z udejanjenjem treh bo\u017ejih kreposti se kristjan po \u00bbstopni\u0161\u010du\u00ab Svetega Duha vzpenja na \u00bbgoro \u010cloveka-Boga.\u00ab, v Cerkev. Tako vstopa v kraljestvo troedinega Boga in je dele\u017een ve\u010dnega \u017eivljenja O\u010deta in Sina in Svetega Duha. To je seveda \u010dude\u017e milosti, ki je nadaljevanje binko\u0161tnega \u010dude\u017ea v njegovem srcu\u2026<\/em><\/p>

V adventu bomo na poti toliko bolj napredovali, kolikor bolj bomo u\u010dljivo korakali navzgor po nedoumljivem \u00bbstopni\u0161\u010du\u00ab Svetega Duha. On nas namre\u010d uvaja v skrivnost Kristusa (troedinega Boga). Zato pravi sv. pape\u017e Pavel VI.: \u00bbNa\u0161a prva \u00bbpobo\u017enost\u00ab mora biti do Svetega Duha. \u010ce\u0161\u010denje Device Marije nas vodi k njej, kot nas vodi h Kristusu.\u00ab<\/em><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 3\u00a0\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>

PREHAJANJE V SVET SKRIVNOSTI – GORA KONTEMPLACIJE<\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Sv. Fran\u010di\u0161ek Sale\u0161ki je zapisal: \u00bbKadar mislimo na Bo\u017eje resni\u010dnosti, ne da bi jih samo spoznali, ampak da bi jih vzljubili, tedaj pravimo, da premi\u0161ljujemo, opravilo samo pa imenujemo premi\u0161ljevanje (meditacija). Med premi\u0161ljevanjem se duh ne spreletava po cvetlicah svetih skrivnosti kakor muha, zato da bi se zgolj zabaval, ali kakor majski hro\u0161\u010d, da bi jih jedel in se trpal z njimi, temve\u010d kakor sveta \u010debelica, ki srka iz njih med Bo\u017eje ljubezni. (\u2026) In Gospod sam zapoveduje Jozuetu: ‘Knjiga te postave naj ne odstopa od tvojih ust, temve\u010d premi\u0161ljuj jo dan in no\u010d, da natan\u010dno stori\u0161 vse, kar je pisano v njej!’ (Joz 1,8). Premi\u0161ljevanje je potemtakem pozorna, ponavljana in v duhu radovoljno vzdr\u017eevana misel, ki ima namen spodbujati voljo k svetim in zveli\u010danim \u010dustvom in sklepom.\u00ab S premi\u0161ljevanjem svetih skrivnosti se bli\u017eamo prazniku Jezusovega rojstva\u2026<\/p>

In na bo\u017ei\u010d bi Jezusa radi tudi uzrli. S premi\u0161ljevanjem svetih skrivnosti se bli\u017eamo podno\u017eju gore kontemplacije (bogozrenja). Job pravi: \u00bbZasli\u0161al sem Njegov glas kakor rahel \u0161epet\u00ab (Job 4,16). \u010ce bi bili pravi\u010dni kot Job, bi po bo\u017eji milosti morda tudi mi mogli ta glas zasli\u0161ati samo kakor rahel \u0161epet, ker se bo\u017eanstvo svojim prijateljem v tem \u017eivljenju \u0161e ne ka\u017ee tak\u0161no, kakr\u0161no v vsem svojem veli\u010dastvu je… Podobno je sre\u010danje z Bogom na gori Sinaj do\u017eivel tudi Mojzes, \u0161e preden je za svoje ljudstvo sprejel \u0161e Bo\u017eje zapovedi. Gospod Bog je na goro sestopil\u2026 \u010ce se mi ho\u010demo Bogu pribli\u017eati, se moramo biti pripravljeni kot Job ali Mojzes povzpeti vsaj na goro bo\u017ejih zapovedi. In morda bi nas tam Bog dvignil k zrenju svetih resni\u010dnosti, pa \u010deprav smo si v svesti svojih grehov…<\/p>

Ker kljub na\u0161i bogopodobnosti nikakor nismo brezmade\u017eno ogledalo skrivnosti Boga in \u00bbZvezd na obloku ve\u010dnosti\u00ab; ker se v na\u0161em duhu \u0161e vedno neurejeno me\u0161ata nadnaravno doumevanje Bo\u017ejih skrivnosti in naravno (samo razumsko) spoznavanje \u010dutnega sveta, je zato na\u0161e spoznavanje zamegljeno, motno, neostro in nenatan\u010dno; ker se obla na\u0161ega duha prepo\u010dasi odpira neskon\u010dni in ve\u010dni skrivnosti Troedinega Boga in vstopa vanjo, bi morda \u017ee pomislili, da je sre\u010danje z Bogom iz o\u010di v o\u010di nemogo\u010de… A \u00a0Sveti Duh sestopa in dviga oblo na\u0161ega duha v Bo\u017eje kraljestvo\u2026 Po Svetem Duhu se kot Jezusova Mati po stopnicah dvigamo k Bogu. Z dejanji vere, upanja in ljubezni vstopamo v Lu\u010d \u017eivljenja Troedinega Boga ter izstopamo iz svojega samo \u00bbmesenega\u00ab \u017eivljenja\u2026<\/p>

\u010cisto po\u010dasi pojema na\u0161a napa\u010dna razumska pove\u010dava na\u0161ih majhnih \u010dutnih predstav domi\u0161ljije. Iz kratkovidnega premi\u0161ljevanja obla na\u0161ega duha prehaja v intuitivno doumevanje in v \u00bbteleskopsko duhovno opazovanje\u00ab. S koraki nadnaravne ljubezni se po stopni\u0161\u010du Svetega Duha dvigamo k Bogu. S koraki nadnaravnega spomina na Boga, to je s krepostjo upanja, postopoma odpravljamo ekscentri\u010dnost svojega umskega in \u010dutnega spomina in tudi sami sebe napravljamo za nekak\u0161no stopni\u0161\u010de, po katerem izstopamo iz zunanjih stvari in se vzpenjamo vase ter iz sebe te\u017eimo k Bogu… Ko duh zapu\u0161\u010da telesne podobe in prehaja vase, to ni majhen vzpon… Kadar pozabljamo na znane stvari, spoznavamo nepoznane resni\u010dnosti… Spominjamo se pozabljenih re\u010di, se razvedrimo po \u017ealosti in smo kar nerazpolo\u017eeni za veselje… Z vzponom na goro kontemplacije vstopamo v neznani notranji svet skrivnosti, v skrivnost samega sebe, iz sebe pa v skrivnost Boga\u2026<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 4\u00a0\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>

PREHAJANJE V SVET SKRIVNOSTI – GORA KONTEMPLACIJE<\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Bog je neskon\u010den in neskon\u010dno popoln Duh in glavna \u010dlovekova podobnost z njim obstaja v njegovem duhu. Zaradi svoje bogo-podobnosti je ta duh velika skrivnost in kot tak nekak\u0161en \u00bbmakrokozmos\u00ab (veliko vesolje). Ko \u010dlovek v duhu odkriva Boga, se vse bolj prepoznava v svojem bistvu… V \u017eelji, da bi ga vse bolj spoznal, s tem pa spoznal tudi sebe, postopoma ponehuje kro\u017eiti (bloditi) kot vrtavka po \u00bbzunanjem svetu\u00ab ter vstopa v svojo skrivnostno notranjost, iz sebe pa tudi v skrivnost neskon\u010dnega Boga in ljudi v Njem.<\/p>

Takrat kot Job zavzdihne: \u00bbSpomni se, da je moje \u017eivljenje dih\u00ab (Job 7,7). Sv. pape\u017e Gregor Veliki razlaga ta odlomek Jobove knjige: \u00bbTisti, ki ljubijo meseno \u017eivljenje tako reko\u010d kot trajno, niso pozorni na prihodnje ve\u010dno \u017eivljenje. Ker ne upo\u0161tevajo stalnosti ve\u010dnega, menijo, da je izgnanstvo domovina, tema lu\u010d in tek \u010dasa stoje\u010di cilj. Tisti, ki ne poznajo velikih resni\u010dnosti, seveda ne morejo pravilno presojati najmanj\u0161ih. \u010ce namre\u010d duh ne more stati nad stvarmi, tedaj nikakor ne vidi, da so ga premagale. Zatorej (od Boga oddaljeni) malopridni duh ne zmore presoditi tega sedanjega \u017eivljenja, ker mu z ob\u010dudovanjem, ki izhaja iz ljubezni, podlega\u2026 Svetniki pa, ki dvigajo srce k ve\u010dnim resni\u010dnostim, mislijo, kako kratkotrajno je to, kar se kon\u010da. V njihovi presoji se pomanj\u0161uje, kar se kon\u010da, kajti v njihovem doumevanju se sveti to, kar ne mine, ko je dose\u017eeno. Ko zrejo brezkon\u010dnost ve\u010dnosti, za njihove \u017eelje ni nikoli nekaj velikega, kar je v ozkih mejah. Duh, ki se dviga v vi\u0161ino, izhaja iz meja \u010dasa, \u010detudi je po mesu \u0161e zadr\u017ean v \u010dasu\u2026 In toliko globlje prezre be\u017ene re\u010di, kolikor resni\u010dneje spoznava brezkon\u010dne resni\u010dnosti.\u00ab<\/p>

Ker se zavedamo kratkosti na\u0161ega \u017eivljenja, na\u0161a pozornost velja Jezusu, ki se je rodil, \u017eivel med nami, umrl in nam pokazal, da po vstajenju (\u017ee od nekdaj) \u017eivi ve\u010dno. Sv. Gregor Nacian\u0161ki pravi: \u00bbBog nas s svojo dojemljivostjo priteguje k sebi (\u010de bi bil docela nedojemljiv, bi bili brez upanja, da bi ga dosegli), s svojo nedojemljivostjo pa prebuja v nas strmenje, s strmenjem nato vse ve\u010dje hrepenenje\u2026; s hrepenenjem nas o\u010di\u0161\u010duje in z o\u010di\u0161\u010devanjem nas dela bogopodobne.\u00ab\u2026 Na poti k Jezusu nas vodi lu\u010d ve\u010dne Resnice, ki jo sprejemamo z nadnaravno \u00bboptiko vere\u00ab. \u010ce bi se naslanjali na \u00bboptiko razuma\u00ab, bi pogledali v napa\u010dno smer, v smer proti ni\u010du… Novorojeni Odre\u0161enik Jezus nam sveti \u00a0kakor \u00bbZvezda repatica\u00ab. \u010ce ga bomo sledili in posnemali, se bomo vanj osredinili. S tem pa se bomo kot notranji \u010dlovek tudi osebno vzravnali in se pogumno odpravili po poti za Njim in se odmaknili od na\u0161e ekscentri\u010dne privajenosti, ki nas kot vrtavko potiska k tlom.<\/p>

Bo\u017eja tema se nam bo spremila v svetlobo, opolno\u010di bomo uzrli \u00bbSonce pravi\u010dnosti\u00ab\u2026 Vzpetine se bodo zni\u017eale in se poravnale v ravnino, da se pono\u010di, ko stopamo k jaslicam, ne bi spotaknili. Strmeli bomo nad \u010dudovitostmi Bo\u017ejega kraljestva. In zahrepeneli bomo po zedinjenju z Jezusom in po tem, da bi vedno gledali Njegovo obli\u010dje..<\/p>

Iz jaslic nas bo nagovarjal isti Jezus, ki je rekel: \u00bbKdor ho\u010de iti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame vsak dan svoj kri\u017e ter hodi za menoj. Kdor namre\u010d ho\u010de svoje \u017eivljenje re\u0161iti, ga bo izgubil; kdor pa ga izgubi zaradi mene, ga bo na\u0161el.\u00ab (Lk 9, 23-24). \u010ce se bomo poni\u017eno bli\u017eali novorojenemu Detetu, nas ne bodo ovirale zunanje prepreke\u2026 V nas bo zasijala Njegova lu\u010d…\u00a0Vsem Vam \u017eelim vesel in blagoslovljen Bo\u017ei\u010d!<\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 5\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>

DINAMIKA \u010cLOVEKA – VRTAVKE<\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Jezus se je rodil, za\u017eivel je med nami, pogumno in z veseljem bi se radi odpravili za Njim na pot. A zana\u0161a nas. Vemo, da mu lahko sledimo, saj \u010dutimo, da ni dale\u010d od nas, kot je rekel sv. Luka v Apd 17,28: \u00bbV Njem \u017eivimo, se gibljemo in smo\u00ab\u2026In Jezus nas je vabil k hoji za njim, povedal nam je priliko o desetih devicah, ki se odpravljajo na \u017deninovo svatbo. Od njih je bilo pet pametnih in pet nespametnih… Sv. Avgu\u0161tin vidi v svoji razlagi v \u0161tevilu pet odnos na\u0161ega duha do na\u0161ih peterih telesnih \u010dutov. Pametne device so ohranile prvenstvo duha nad peterimi \u010duti, nespametne pa ne\u2026 V duhu so bedele, imele so duhovno sve\u017eino olja. In zaklju\u010di: \u00bbPetere pametne device pomenijo vse du\u0161e, ki bodo vstopile v Bo\u017eje kraljestvo (prim. Mt 25, 1-13) in Bo\u017eje kraljestvo bo vstopilo vanje, saj \u00bbskozi petero vrat v vsakem primeru vstopi nekaj prek telesa v du\u0161o\u2026 Kdorkoli ne dopusti pokvarjenosti, da bi vstopila skozi ta vrata, ta spada v \u0161tevilo teh peterih pametnih devic.\u00ab<\/p>

Sv. Toma\u017e Akvinski v tem smislu razmi\u0161lja: \u00bb\u010cutila so psihofizi\u010dni sprejemniki. Preko njih ostajamo v stiku z zunanjim svetom, iz katerega sprejemamo dobre in slabe informacije. Skrbeti moramo, da skozi nje ne vstopi v notranjost zlo pod videzom dobrega, grdo pod videzom lepega, neresni\u010dno pod videzom resni\u010dnega.\u2026 Dobro in zlo u\u010dinkujeta prek \u010dutnih zaznav na na\u0161o psihi\u010dno zmo\u017enost odlo\u010danja za dobro ali zlo in tudi na ocenjevalno zmo\u017enost presoje, kaj sploh je dobro in kaj zlo. Dobro (dobrina) vzbuja v du\u0161i privla\u010dnost, zlo pa jo odbija (zavrti)\u2026 Ob navzo\u010di dobrini se poraja veselje, ob navzo\u010dem zlu pa \u017ealost; prihodnja dobrina vzbuja upanje, pred prihodnjim zlom pa se pojavi strah\u00ab\u2026 Da bi se zmogli odlo\u010dati za dobro, so nam bile poleg treh bo\u017ejih kreposti (vere, upanja in ljubezni) poklonjene \u0161e \u0161tiri moralne kreposti (razumnost, pravi\u010dnost, sr\u010dnost in zmernost), ki jih imenujemo tudi kardinalne, ker se vse preostale razvr\u0161\u010dajo okrog njih. Te kreposti \u00bbso \u010dlove\u0161ko pridobljene. (\u2026) So sadovi in kali nravno dobrih dejanj\u00ab (prim. KKC, 1804).<\/p>

Sv. Toma\u017e Akvinski poudarja: \u00bbStrasti same v sebi niso ne dobre ne zle. Svojo nravno kvalifikacijo dobijo samo toliko, kolikor so dejansko odvisne od razuma in volje. Strasti se imenujejo prostovoljne bodisi zato, ker jim volja uka\u017ee, ali zato, ker se jim volja upira. K popolnosti ne\u010desa nravno in \u010dlove\u0161ko dobrega pa spada, da razum strasti kroti\u2026\u00ab<\/p>

\u010clovek, ki se \u017eeli s Kristusom odpraviti na pot, s moralnimi ve\u0161\u010dinami (krepostmi) osebno ravna v skladu z dejavnim razumom, zato je prva glavna krepost\u00a0razumnost. Druga glavna krepost je\u00a0pravi\u010dnost, s katero volja po pravi meri razuma daje vsakomur to, kar mu pripada: Bogu, ljudem, drugim bitjem… Tretja glavna krepost je\u00a0zmernost, s katero se \u010dlovek podaja na pot, upo\u0161tevaje svoje zmo\u017enosti\u2026 In s \u010detrto glavno krepostjo –\u00a0\u00a0sr\u010dnostjo\u00a0– se na tej poti ne zaustavi… V kristjanu so \u0161tiri moralne kreposti ne le naravne, ampak tudi nadnaravne. Tako npr. k pravi\u010dnosti spada tudi nadnaravna pravi\u010dnost do Boga, ki se imenuje krepost \u00bbbogovdanosti ali bogoslu\u017enosti\u00ab (po latinsko: religio, od tu beseda religioznost). Sv. Toma\u017e Akvinski pravi \u0161e: \u00bbLjubiti se pravi hoteti nekomu dobro\u00ab. Vsa druga \u010dustva imajo svoj izvir v tem prvobitnem gibanju \u010dlove\u0161kega srca k dobremu\u2026<\/p>

A kaj je \u00bbdobro\u00ab? Tudi sv. Gregor iz Nise nas pou\u010duje: \u00bbMed dobrinami, za katere se prizadevamo, so ene tak\u0161ne, kot se imenujejo, pri drugih pa je njihovo ime la\u017eno. Niso resni\u010dne dobrine tiste, ki nudijo za\u010dasen u\u017eitek; lahko se nekomu zdijo tak\u0161ne, za druge pa so nekoristne. Resni\u010dne dobrine imajo v sprejemnikih vselej in v vsem ter povsem tak\u0161ne lastnosti: so vedno enake in nesprejemljive za me\u0161anje z zlom. Natan\u010dni raziskovalci zrejo to\u00a0edino pri ve\u010dni Bo\u017eji naravi. Vse ostale dobrine, ki se z varajo\u010dim domnevanjem dozdevajo \u010dutenju resni\u010dne, so navidezne dobrine. Po svoji naravi namre\u010d niso obstojne, temve\u010d so odtekajo\u010de in prehodne. Zaradi nekega ni\u010devega predsodka pa jih nevzgojeni ljudje cenijo kot resni\u010dne dobrine\u2026 Tisti, ki se oklepajo nestalnih stvari, ne te\u017eijo k vedno ostajajo\u010dim resni\u010dnostim… Pridigar, stoje\u010d na visoki opazovalnici, vpije \u010dlove\u0161ki naravi z besedami: \u00bbJe \u010das ljubezni in \u010das sovra\u0161tva\u00ab (Prd 3,8). Pravi namre\u010d, da so bitne dobrine resni\u010dne dobrine, ker napravijo dele\u017enike tak\u0161ne. Dele\u017enik se seveda nujno spreminja v naravo tega, \u010desar postaja dele\u017een.\u00ab\u2026 \u010ce brez pravega pogleda vere pomanj\u0161ujemo ve\u010dne dobrine in pove\u010dujemo sebe ter svoje \u010dasno \u017eivljenje, potem na\u0161e mi\u0161ljenje, \u010dustvovanje in dejavnost\u00a0izpodjeda velik ostanek ni\u010devosti, h kateri nas kot vrtavko nagiba… Na za\u010detku poti z Jezusom seveda \u0161e nimamo izurjenih \u010dutil za popolno razlikovanje med moralno dobrim in hudim ter med resni\u010dnimi (bitnimi) dobrinami in zgolj navideznimi, pojavnimi. Pogostokrat nasedamo \u00bbopti\u010dni prevari\u00ab\u2026 Da bi se znali odlo\u010diti pravilno, nam more koristiti napotek: \u00bbEdino krepost je dobrina in edino proti-krepost (zlodejnost) je zlo, saj pravi psalmist: \u00bbKdo, ki ima rad \u017eivljenje, si ne \u017eeli videti dobrih dni? Zadr\u017euj svoj jezik od zla, svoje ustnice od zvija\u010dnega govorjenja. Odkloni se od hudega in delaj dobro\u00ab (Ps 33,13-14). Tudi filozofi stoiki (ki se v mnogo\u010dem strinjajo s kr\u0161\u010danskim naukom) ne uvr\u0161\u010dajo bogastva, zdravja in izobilja (in ne njihovega nasprotja: rev\u0161\u010dine, bolezni in pomanjkanja) ne med dobrine ne med zla, ampak jih imajo za neopredeljene. Za \u00bbdobrino\u00ab imenujejo edino po\u0161tenost in krepost, \u00bbhudo\u00ab pa samo nepo\u0161tenost.<\/p>

Nasproti sedmerim krepostim, ki nas dvigajo (veri, upanju, ljubezni, razumnosti, pravi\u010dnosti, zmernosti in sr\u010dnosti) stoji sedem zlodejnosti. \u00bbKr\u0161\u010danski menih in asket ter eden najbolj vplivnih teologov v poznem 4. stoletju Evagrij Pontski (345\u2012399) je v poglavju\u00a0O osmerih mislih\u00a0v svojem delu\u00a0Praktik\u00a0navedel osem slabosti, ki vodijo v zlo in zato \u010dloveku prepre\u010dujejo vstop v Bo\u017eje kraljestvo.\u00a0Okoli leta 590 je pape\u017e Gregor Veliki na podlagi tega seznama kot prvi opredelil sedem glavnih grehov, ki jih je v 13. stoletju potrdil \u0161e Toma\u017e Akvinski in so jih nato prevzeli vsi katoli\u0161ki teologi\u2026 Za najusodnej\u0161i greh velja napuh, saj du\u0161a, ki postane njegova \u017ertev, podle\u017ee \u0161e preostalim \u0161estim glavnim grehom, kar vodi v njeno smrt. Iz sedmih glavnih grehov se rojevajo tudi vsi drugi (manj\u0161i) grehi. Greh je smrten, kadar je dejanje storjeno namerno in ima zadostno mo\u010d, da povzro\u010di daljnose\u017ene posledice, ni pa smrten, \u010de so njegove posledice manj\u0161e in \u010de dejanje ni rezultat namere, ampak \u0161ibkosti, brezbri\u017enosti ali neumnosti\u00ab (cit. iz. dr. Alenka Simon\u010di\u010d,\u00a0Odstiranja)\u2026 \u00a0Na\u0161 napuh izpodjeda vero (v za\u010detniku na poti k Bogu je ostanek nevere), ne\u010distost izpodjeda upanje (v njem je ostanek ne-upanja) in lakomnost izpodjeda ljubezen (v njem je ostanek lakomnosti). Jeza v njem izpodjeda razumnost, lenoba sr\u010dnost, nevo\u0161\u010dljivost pravi\u010dnost in po\u017ere\u0161nost zmernost. Pretiravanje in podleganje tem glavnim grehom pripomore, da nas zana\u0161a s poti, ki vodi na \u00bbSionsko goro\u00ab \u2013 v nebesa\u2026<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 6\u00a0\u00a0<\/span><\/p>

DVOBOJ Z RAZUMNOSTJO MESA<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u010ce bi se radi ukvarjali samo z vidnimi stvarmi in se okrog njih vrteli, smo podobni vrtavkam in smo v nevarnosti, da pademo. Ker bi bili duhovno premalo v sebi, bi se borili z \u00bbrazumnostjo mesa\u00ab, a na\u0161e o\u010di bi bile zaslepljene in ne bi videli\u00a0 stvari takih, kot v resnici so. Svet okrog nas nam pogosto za\u010dasne re\u0161itve predstavlja kot ve\u010dne, za\u010dasne dobrine kot trajne in \u010dez vse poveli\u010duje u\u017eitek. Samo tisti, ki je zares poni\u017een v srcu, te nevarnosti prepozna, zato se, ne glede na zavajanja, odlo\u010di za konkretno delo, za slu\u017eenje Bogu in bli\u017enjemu… Napuhnjen se kot vrtavka vrti zelo hitro. Dvignjen visoko se v strahu, da bi ne padel, ne upa podati v notranjost, kjer bi premislil, v \u010dem je bistvo njegovega \u017eivljenja\u2026 Takemu kro\u017eenju okrog svoje osi bi mogli re\u010di tudi \u00bbavtonomno blodenje\u00ab, saj tak \u010dlovek ho\u010de biti tudi avtonomen, neodvisen\u2026 Ker se ne utegne odpraviti vase, se ne more niti iz svoje notranjosti odpraviti na pot k Bogu. \u017dalostno se izgublja v samo vidnih re\u010deh\u2026<\/p>

Odlok II. vat. koncila\u00a0Cerkev v sedanjem svetu\u00a0pravi: \u00bb\u010clovek bi moral imeti telo za nekaj dobrega in vrednega \u010dasti, ker ga je Bog ustvaril in ga dolo\u010dil za vstajenje poslednji dan. Vendar pa \u010dlovek, ki je ranjen z grehom, ob\u010duti v sebi upornost svojega telesa. \u017de samo njegovo dostojanstvo bi zahtevalo od \u010dloveka, da bi poveli\u010deval Boga v svojem telesu (prim. 1 Kor 6, 13-20) in da ne bi dovolil, da bi se telo usu\u017enjevalo zlim nagnjenjem njegovega srca\u00ab (glej CS 14,1). Sv. pape\u017e Pavel VI. pa poudarja: \u00bbVstajenje Gospoda nam podarja in nas u\u010di, \u0161e ve\u010d, od nas zahteva, novo pojmovanje, novo dviganje in novo posve\u010devanje na\u0161e telesnosti. Druga\u010de na splo\u0161no re\u010deno: zahteva novo \u010distost. Z Veliko no\u010djo mora zavladati v nas nov pomen o dostojanstvu na\u0161ega mesa, tako ob\u010dutljivega in krhkega. Meso je Bo\u017eje delo. Meso je tempelj Svetega Duha (1 Kor 5,19)\u2026 \u2026Prav iz resni\u010dne telesnosti \u010dloveka izvira v na\u0161i zapleteni psihologiji nekak\u0161en dualizem, nevaren in pogosto gre\u0161en dualizem. Nih\u010de ni tako kot sv. Pavel vztrajal pri tej dramati\u010dni to\u010dki \u010dlovekovega \u017eivljenja: \u00bbKajti meso si \u017eeli, kar je zoper duha, duh pa, kar je zoper meso\u00ab (prim. Gal 5,17)… Znotraj nas vlada stalna sku\u0161njava. Nepretrgoma potrebujemo nana\u0161anje na zavest o na\u0161em dostojanstvu kot o bitjih, ki so dvignjena k pogovoru in ob\u010destvu z Bogom; torej potrebnost vladanja duhovnega \u010dloveka nad ‘animal racionale’- ‘\u017eivalskim \u010dlovekom’ (prim. 1 Kor 2,14). Zmeraj moramo prositi O\u010deta, naj nas obvaruje pred sku\u0161njavo in nam podari mo\u010d in veselje ob na\u0161em kr\u0161\u010danskem preoblikovanju. Na\u0161e fizi\u010dno in duhovno o\u010di\u0161\u010devanje moramo zasidrati v vstalega Kristusa.\u00ab<\/p>

Zato pri sv. Pavlu beremo: \u00bb\u010ce ste torej vstali s Kristusom, i\u0161\u010dite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sede\u010d na Bo\u017eji desnici\u00ab\u2026 \u00bbMrtvite svoje ude na zemlji: ne\u010distovanje, ne\u010distost, strastnost, hudobno po\u017eelenje in lakomnost, ki je malikovanje\u00ab (Kol 3,1.5)\u2026 \u010ce bomo kot nadnaravni in naravni ljudje v svojem srcu \u017ee vstali s Kristusom in iskali to, kar je zgoraj, bomo \u017eiveli iz Kristusove velikono\u010dne skrivnosti in si nadevali obleko nebe\u0161kih ljudi (1 Kor 15,44), to je poveli\u010danega Gospoda. Takrat bo tudi na\u0161e telo kot sestavni del psihe \u017ee v za\u010detni meri dele\u017eno Jezusovega vstajenjskega telesa in s tem pobo\u017eanstvenja… A ker bo na\u0161e fizi\u010dno telo \u0161e vedno podlo\u017eno biolo\u0161kim in \u017eivalskim zakonom, bo v na\u0161em srcu potekal dramati\u010den boj med duhovnim \u010dlovekom in ostankom \u00bbmesenega\u00ab \u010dloveka\u2026<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 7\u00a0\u00a0\u00a0<\/span><\/p>

\u00bbMESENI\u00ab \u010cLOVEK IN\u00a0 NJEGOVA DELA<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Sv. Pavel v pismu Rimljanom zapi\u0161e: \u00bbRazumnost mesa je smrt, razumnost duha pa \u017eivljenje in mir. Kajti razumnost mesa je sovra\u0161tvo do Boga, ker se ne podreja Bo\u017eji postavi in se podrejati niti ne more\u00ab (Rim 8,7). Sv. pape\u017e Pavel VI. to razlaga: \u00bbEna glavnih posledic izvirnega greha v nas je, da notranje soglasje med razumom in voljo ni zmeraj posre\u010deno, zato tudi misel in dejanje nista vedno v skladu\u2026 Radi bi preu\u010devali, kako milost, to je nadnaravno Bo\u017eje delovanje, Sveti Duh, more vstopiti v to notranjo igro \u010dlove\u0161ke du\u0161e s svojimi skrivnostnimi, \u010detudi izkustvenimi navdihovanji: ali s pove\u010danjem lu\u010di uma, s pove\u010danjem spoznavne zmo\u017enosti, ali s pove\u010danjem pravilnosti volje in s pove\u010danjem mo\u010di za izbiro in za dejavnost \u2013 vendar s spo\u0161tovanjem \u010dlovekove svobode..\u00ab<\/p>

A \u0161e preden pri\u010dnemo razmi\u0161ljati v tej smeri, moramo resno upo\u0161tevati dejstvo \u00bbmesenega\u00ab \u010dloveka, ki je po izvirnem grehu nagnjen bolj k zlu kakor k dobremu in ki se zaradi nejasnega spoznanja ve\u010dne Dobrine opoteka po samo zunanjem – vidnem svetu. Apostol Pavel pravi: \u00bbPsihi\u010dni (\u00bb\u017eivalski\u00ab) \u010dlovek ne sprejema tega, kar prihaja iz Bo\u017ejega Duha. Zanj je to norost\u00ab (prim. 1 Kor 2,14)… Malo dalje apostol pravi tak\u0161nim \u00bb\u017eivalskim\u00ab ljudem: \u00bbBratje, nisem vam mogel govoriti kakor duhovnim ljudem, ampak kot zgolj mesenim ljudem\u00ab (2 Kor 3,1)\u2026 Cerkveni o\u010detje o tem takole razmi\u0161ljajo: \u00bbZa mesene ljudi je glavno samo sedanje psiho-biolo\u0161ko \u017eivljenje. Nad Bogom Stvarnikom celo (kot Satan) ho\u010dejo uveljaviti primat; za\u017eiveti ho\u010dejo neodvisno od Njega in se s tem, vede ali nevede, pridru\u017eujejo Satanu, ga posnemajo in postajajo ‘njegovi otroci’\u00ab (prim. Jn 8, 34.44)\u2026<\/p>

S padcem Adama v greh se je \u00bbceloten \u010dlovek\u00ab spremenil na slab\u0161e. Zaradi nagnjenosti \u00bbmesenega\u00ab \u010dloveka po izvirnem grehu bolj k zlu kakor k dobremu, govorimo o netivu greha, o\u00a0po\u017eelenju, ki ga je bila \u010dlove\u0161ka narava prosta v stanju za\u010detne popolnosti. To netivo greha ostane tudi v opravi\u010denem \u010dloveku v Kristusu, torej tudi po svetem krstu\u2026 Duhovne in psihi\u010dne zmo\u017enosti \u00bbmesenega\u00ab \u010dloveka, padlega v Adamu, so oslabljene, ranjene, a ne popolnoma pokvarjene, zato more z umom spoznati temeljne naravne, moralne in religiozne resnice. Lahko tudi opravlja dobra dela v naravnem redu in si oblikuje kreposti. Brez pomo\u010di Bo\u017eje milosti pa se ne more usmeriti k nadnaravnim dobrinam, ki so zanj odre\u0161ilne in tudi ne dvigniti do vrhovnega Bitja, Resnice, Dobrote in Lepote.. Z Bo\u017ejo milostjo mora sodelovati in ustavljati se mora po\u017eeljivosti, ki ga pogosto zavede, da hudobno uporabi svoje zmo\u017enosti in naredi osebni greh\u2026<\/p>

\u010ce pa se pozablja boriti proti po\u017eeljivosti in zanemarja pomo\u010d, ki se mu ponuja po Svetem Duhu, vanj (\u010de seveda to ho\u010de ali ne) vstopa starodavni sovra\u017enik Satan kot v svoje orodje in mu podeljuje \u0161e svoje \u00bbdarove\u00ab. Povzdiguje ga s \u010dastmi na tem svetu. Kadar ka\u017ee \u010duda pred njihovimi o\u010dmi, ga omahljive du\u0161e v njih ob\u010dudujejo in gredo za njim. Kolikor jih pritegne v raznovrstne zlodejnosti, jim ponuja raznovrstno opojno pija\u010do: ene opaja z napuhom, nekatere z lakomnostjo, spet druge z zavistjo, druge z la\u017enostjo, druge z ne\u010distovanjem\u2026 Njihovo opojno sladkost oku\u0161ajo tisti, ki se predajajo u\u017eivanjem v sedanjosti, ki pa jih vle\u010dejo naproti trajnemu \u017ealovanju\u00ab… Satan se seveda ne predstavlja kot grozni, ampak kot najbolj gostoljubni in prijazni To\u010daj. Zato jih tudi toliko zavede\u2026\u00ab.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 8\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>

RAZKLANOST MED IZPOVEDOVANO VERO IN \u017dIVLJENJEM\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

V sredo bomo pri\u010deli postni \u010das. V tem postnem \u010dasu bi \u017eelel z vami razmi\u0161ljati, kako veliki nevarnosti se izpostavlja \u010dlovek, \u010de ne sledi Jezusa Kristusa na Njegovi poti. V knjigi Razodetja nam avtor predstavlja \u00bb\u017eensko, sede\u010do na zveri, rde\u010do kot \u0161krlat, polno bogokletnih imen, ki ima sedem glav (pospe\u0161uje sedem zlodejnosti) in deset rogov (ru\u0161i Bo\u017eje zapovedi), oble\u010deno v bager in \u0161krlat, okra\u0161eno z zlatom, dragimi kamni in biseri, ki v roki dr\u017ei zlato \u010da\u0161o, polno gnusob in ne\u010distosti svojega vla\u010dugarstva\u2026 Ta \u017eena zavaja tiste, ki Kristusa ne sledijo, jih upijanja in nagiba k malikovanju\u00ab (prim. Raz 17, 2-3).<\/p>

Spomnimo se, da je Jezus Kristus ostro obsojal razklanost med na zunaj izpovedovano vero in vsakdanjim \u017eivljenjem v vseh slojih izvoljenega ljudstva, zlasti pa med \u010dlani vodilnega sloja: med duhovniki, \u00bbdoktorji\u00ab Svetega pisma in postave ter stare\u0161inami. Grozil je tej razklanosti, ki jo je imenoval hinav\u0161\u010dina\u2026 Kristus je prav tako obsodil dvoli\u010dnost med svojimi u\u010denci, med katerimi je izstopal Juda I\u0161karijot. Prav z dvoli\u010dnostjo je zraslo ljudstvo Antikrista, ki je preganjalo Kristusa, ga zavrglo in obsodilo na smrt\u2026 Na \u017ealost se ta razklanost skozi stoletja nadaljuje v novozaveznem Bo\u017ejem ljudstvu. V njem raste ljuljka med p\u0161enico v vseh njenih slojih, v\u010dasih manj, v\u010dasih bolj. Apostol Janez je v zamaknjenju prepoznal \u00bbBabilon\u00ab v tej \u017eenski, sede\u010di na \u0161krlatni zveri\u2026 in razkrival ljudstvo Antikrista, ki je s telesom v Cerkvi, s srcem pa v Babilonu (prim. Raz \u00a017,5)\u2026 To ljudstvo kot prikrita skrivnost nepostavnosti \u00bbod znotraj\u00ab parazitsko izpodjeda Cerkev. Razklanost med vero in \u017eivljenjem so mo\u010dno obsojali Petrovi nasledniki \u0161e posebej od sredine 19. stol. naprej, ker so \u010dutili, da se ljudstvo Antikrista usodno mno\u017ei.<\/p>

Pape\u017e Janez Pavel II pravi, da je \u00bbkljub vsemu pri\u010devanju stvarstva in odre\u0161enjskega Bo\u017ejega na\u010drta, ki se v njem uresni\u010duje, duh teme (prim. Ef 6,12) sposoben prikazati Boga kot sovra\u017enika svojega stvarstva in zlasti \u010dlovekovega sovra\u017enika, kot vir nevarnosti in ogro\u017eanja za \u010dloveka. Tako satan v \u010dlovekovo psihologijo vna\u0161a kal odpora zoper tistega, v katerem naj bi \u017ee prav \u00bbod za\u010detka\u00ab gledali \u010dlovekovega sovra\u017enika \u2013 in ne O\u010deta. \u010clovek je izzvan, da bi postal Bogu nasprotnik! Analiza greha v njegovi prvotni razse\u017enosti ka\u017ee, da bo po delovanju \u00bbo\u010deta la\u017ei\u00ab v zgodovini \u010dlove\u0161tva navzo\u010d stalen pritisk z namenom, da bi \u010dlovek odklanjal Boga, da bi ga celo sovra\u017eil. Kot je \u017ee v anti\u010dni dobi zapisal sv. Avgu\u0161tin: ‘Ta \u010dlovek do sebe goji ljubezen prav do preziranja Boga’.<\/p>

Satan je najgloblji in najbolj prevraten posnemovalec Boga\u2026 Pod pritiskom njegovega delovanja se v zgodovini \u0161iri malikovanje in rastejo mogo\u010dne gre\u0161ne strukture…Sv. Gregor iz Nise razlaga odlomek iz Psalma 54, ki opisuje, kako se le-te razpredajo: \u00bbVidim nasilje in nasprotno govorjenje v mestu. Pono\u010di in podnevi hodijo okrog po njegovem obzidju, nepostavnost in hudobija sta v njegovi sredi, poguba je v njegovem sredi\u0161\u010du, krivica in prevara se ne umakneta z njegovih ulic.\u00ab\u00a0V \u00a0hudobnem mestu so torej prebivalci, ki ravnajo nepostavno in nasprotno govorijo (govorijo v protislovjih). Napolnjujejo ulice mestnega sredi\u0161\u010da… Med vsemi na\u0161tetimi prebivalci v njem je najhuj\u0161a \u00bbhinav\u0161\u010dina\u00ab, ki si nadene pla\u0161\u010d iste miselnosti in ljube\u010dega odnosa, skriva pa zvija\u010dnost pod blagohotnim pokrivalom. Zato pravi\u010dni sodnik po\u0161lje prebivalcem njim primerna pri\u0161leka: \u00bbAli ho\u010de\u0161 spoznati njuni imeni? Naj jih preseneti smrt; \u017eivi naj se pogreznejo v pekel:\u00ab (prim. Ps 54,16)\u2026. Pravi, da so polnost tega mesta krvolo\u010dni in zvija\u010dni ljudje, ki niso polovi\u010dni v hudobnem dnevu, temve\u010d so izpopolnjeni v hudobiji.\u00ab \u2026 Globoko nasprotujejo vrhovni Resnici, Dobrini, Lepoti, Svetosti\u2026 Vrhunsko posnemajo Luciferja in v zgodovini \u010dlove\u0161tva svetijo kakor zvezde (luciferji \u2013 nosilci la\u017enih lu\u010di). Ti napuhnjeni ljudje sklepajo zavezo s smrtjo (prim. Mdr 1,16), polni so vsakr\u0161ne krivi\u010dnosti, zlobnosti, lakomnosti, hudobije, nevo\u0161\u010dljivosti, ubijanja, prepirljivosti, zvija\u010dnosti, sovra\u0161tva do Boga in so zato brez usmiljenja (prim. Rim 1,30-31)\u2026<\/p>

Sveto pismo o njih ve\u010dkrat spregovori. Prerok Izaija opozarja: \u00bbGorje njim, ki so modri v lastnih o\u010deh\u00ab (Iz 5, 21). Apostol Pavel svari: \u00bbSami sebi se zdite modri, ker ne hodite za Bo\u017ejo razumnostjo, marve\u010d za \u010dlove\u0161ko. Ne sprejemate Bo\u017eje Mo\u010di in Bo\u017eje Modrosti, pa vendar mislite, da ste modri\u2026\u00ab (prim. 1 Kor 1,24). In Izaija drugod pravi: \u00bbGorje njim, ki so hrabri, kadar se napajajo z vinom, pogumni, kadar me\u0161ajo opojno pija\u010do\u00ab (Iz 5, 22). Sv. Hieronim razlaga, da bi bila ta opojna pija\u010da lahko pravzaprav \u00bbstrup zmajev in okruten strup gadov\u00ab (prim. 5 Mz 32,33). Farizejem in saducejem, ki so prihajali gledat, kako je Janez Krstnik kr\u0161\u010deval, so tudi veljale besede: \u00bbGadja zalega. Kdo vam je pokazal, kako naj ube\u017eite prihodnji jezi?\u00a0Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja\u2026\u00ab (Mt 3, 7-8). Njim je tudi Jezus klical: \u00bbKa\u010de, gadja zalega! Kako boste ube\u017eali obsodbi na peklensko dolino?\u00ab (Mt 23, 33).<\/p>

Kako nevarno je ne slediti Kristusa\u2026 Kako nevarno se je \u017ee zadovoljiti zgolj s \u00bb\u010drko\u00ab Svetega pisma in pozabiti, kdo je njen Avtor in Navdihovalec, ki jo je poslal v svet zato, da opravi, za kar je bila poslana (prim. Heb 4,12-13)… Pozabljajo\u010d Boga se razlaga hitro spremeni v zgolj \u010dlove\u0161ko izro\u010dilo… V Jezusovem \u010dasu so vodilni pismouki in farizeji, zagledani vase in v svoj prav, zagre\u0161ili ravno to. \u010clove\u0161ka znanost jim je, kakor pravi sv. Hieronim, udarila v glavo kakor mo\u010dno vino, omamila jih je kakor zelo opojen liker\u2026, tako zelo, da so izgubili razsodnost uma. Bili so \u010dastilci \u00bb\u010drke\u00ab Svetega pisma, zanemarjali pa \u00a0Duha\u2026 S svojo la\u017eno teolo\u0161ko znanostjo, ki je vsebovala mnoge delne resnice, so upijanili ve\u010dji del izvoljenega ljudstva, da se je spremenil v nasprotnika Jezusa iz Nazareta\u2026<\/p>

Jezus je jokal nad Jeruzalemom, ker ni spoznal \u010dasa obiskanja Boga. Razbojniki so iz templja napravili razbojni\u0161ko jamo (prim. Mt 21, 13); \u00bbskriti v votlini, ki so jo izkopali v templju, so na\u010drtovali in naredili najve\u010dji zlo\u010din v zgodovini \u010dlove\u0161tva: umor \u010cloveka \u2013 Boga\u2026\u00ab Jezus jih je razkrinkal kot \u00bbotroke hudi\u010da\u00ab, o\u010deta la\u017ei (prim. Jn 8, 40-44).. Sv. Hieronim razlaga: \u00bbOni so pili in se upijanili z vinom zmaja in z neozdravljivim strupom gadov\u00ab (prim. 5 Mz 32,33). In s kak\u0161nim \u00bblikerjem\u00ab so upijanili ljudstvo, ki je pred Pilatom kri\u010dalo proti Gospodu: \u00bbKri\u017eaj ga, kri\u017eaj ga!\u00ab Ti voditelji ljudstva Antikrista so bili krivoverci in podlo\u017eniki brezmejnega napuha in zato tudi stra\u0161ne duhovne slepote, zavisti, lakomnosti, hinav\u0161\u010dine\u2026 \u00bbKako bi mogli verovati vi, ki sprejemate slavo drug od drugega in ne i\u0161\u010dete slave samo od Boga?\u00ab, jih je svaril Jezus (prim. Jn 5,44). Zaradi njih je izvoljeno ljudstvo izgubilo Bo\u017eje kraljestvo in do\u017eivelo katastrofo, saj je postalo zaveznik \u00bbnjega, ki ne obstaja\u00ab\u00a0(prim. Job 18,15-21)… Mesto izvoljenega bo\u017ejega ljudstva pa je zato prevzela Cerkev\u2026 Vanjo so nato vstopili \u0161e poganski narodi (prim. Rim 9 -11)\u2026<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 9\u00a0\u00a0<\/span><\/p>

VSTOP CERKVE V POGANSKI SVET\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u00a0\u00a0<\/strong>Radi bi stopili na pot, ki vodi na \u00bbSionsko goro\u00ab, v nebesa. Zelo pomembno je, da se na pot odpravimo v Cerkvi, saj je ta za nas, ki smo iz\u0161li iz poganstva, edina pot\u2026 Psalmist nas spodbuja: \u00bbZato se ne bojimo, ko se zemlja spreminja in se gore majejo v osr\u010dju morja; najsi hrumijo in se penijo njegove vode, naj se tresejo gore\u00ab (Ps 45,3-4)… Sv. Avgu\u0161tin tako razlaga ta psalm: \u00bbStresale so se namre\u010d gore, to je oblasti tega stoletja. Druge so namre\u010d Bo\u017eje gore in druge so gore stoletja. Pri gorah stoletja je glava Hudobec, pri Bo\u017ejih gorah pa je glava Kristus. Po Bo\u017ejih gorah so se zatresle one gore. Tedaj so se te oglasile z glasom proti kristjanom.\u00ab\u2026 Po binko\u0161tnem \u010dude\u017eu je Sveti Duh notranje dvignil dvanajstere apostole, ki so se spremenili v \u00bbvisoke gore novega Bo\u017ejega mesta.\u00ab V mo\u010di Svetega Duha so za\u010deli oznanjati evangelij najprej Izraelcem. Ko pa so jih ti zavrnili (prim. Apd 18,46), so se podali v osr\u010dje morja, namre\u010d v tedanji poganski svet. Z njihovim oznanjevanjem je nastal \u00bbpotres v Zemlji ljudi\u00ab: mnogi pogani (in tudi nekateri Judje) so se spreobra\u010dali in se iz \u00bbpodzemlja\u00ab selili v Bo\u017eje kraljestvo in v Cerkev. Za\u010dele so se majati gore, to je nosilna politeisti\u010dna ureditev rimskega imperija. S svojim tresenjem so povzro\u010dile viharno valovanje morja: preganjanje apostolov in prve Cerkve v rimskem imperiju… Tudi sv. Hieronim razlaga: \u00bbVsi narodi in mnoga ljudstva se bodo medsebojno spodbujali govore\u010d: \u00bbPridite, pojdimo na goro Gospoda\u00ab (Iz 2,3), in kar je dalje re\u010deno, \u00bbkajti s Siona bo iz\u0161la postava in Gospodova beseda iz Jeruzalema\u00ab (Iz 2,3); nikakor ne s Sinaja in iz pu\u0161\u010dave ter z gore Horeb (Ps 74,7) \u2013 pu\u0161\u010davo sv. Hieronim dojema kot sovra\u017eno de\u017eelo, saj je bil v pu\u0161\u010davi sku\u0161an tudi Jezus (Mt 4,1-10) in je Izrael tam do\u017eivljal ugrize ka\u010d in \u0161korpijonov (5 Mz 8,15): \u00bbVrtin\u010dasti viharji pridrvijo iz pu\u0161\u010dave in iz stra\u0161ne de\u017eele, kjer Bog ne prebiva in kjer je vse pozemeljsko ter vsak nevernik deluje v skladu s svojo nevero, pokon\u010devalec pa pusto\u0161i\u00ab – \u00a0temve\u010d z gore Sion, na kateri je bil zgrajen Jeruzalem, in iz Jeruzalema, kjer je tempelj in \u010de\u0161\u010denje Boga. Beremo, da je Gospod pogosto u\u010dil v templju (Mt 26,55) in da prerok ne sme umreti zunaj Jeruzalema (Lk 13,33). \u2026 Tukaj sta skupaj imenovana beseda in postava. Poglavarjem je ukazano, naj poslu\u0161ajo besedo, ljudstvu pa, naj z u\u0161esi zaznava postavo (Iz 1,10)\u2026 Tisti, ki je prej dal postavo, je nato pri\u0161el u\u010dit o Bogu. Tudi Cerkev je bila najprej ustanovljena v Jeruzalemu in je nato zasejala Cerkve po vsej zemeljski obli\u2026 Treba je povedati tudi to: \u00bbKdorkoli je na opazovalnici in v videnju miru, v njem je vzpostavljena postava in Gospodova beseda.\u00ab Prerok ni rekel: \u00bbBeseda in Gospodova postava bosta ostali na Sionu in v Jeruzalemu.\u00ab temve\u010d lepo \u00bbbosta iz\u0161li\u00ab, kajti iz tega izvira se je Bo\u017eji nauk razlil na vse narode.\u00ab<\/p>

Oznanjevalci (apostoli) so se torej podali v osr\u010dje morja, v poganski svet. Tam so se sre\u010dali s \u00bbhinav\u0161\u010dino\u00ab. V kak\u0161nem polo\u017eaju so se zna\u0161li? Sv. pape\u017e Gregor Veliki v komentarju, v moralni razlagi Jobove knjige, pojasnjuje, kdo je \u00bbhinav\u0161\u010dina\u00ab (kdo so hinavci):\u2026\u00bbKak\u0161no upanje ima hinavec, \u010de nekaj lakomno iztrga in Bog ne re\u0161i njegove du\u0161e?\u00ab (Job 27,8). Hinavec (ki se v latin\u0161\u010dini imenuje simulant), ne te\u017ei k pravi\u010dnosti, ampak k vidnosti. Zato je lakomen grabe\u017ejivec, ker \u017eeli biti po krivi\u010dnem delovanju po\u010da\u0161\u010den s \u00bbsvetostjo\u00ab, s katero ugrabi hvalo tujega \u017eivljenja. Hinavci si navadno<\/p>

prizadevajo, da skrivajo to, kar so, in ka\u017eejo ljudem to, kar niso. Pri cenitvi sebe namre\u010d prese\u017eejo svojo mero in stremijo za tem, da prednja\u010dijo pred drugimi z imenom svoje dejavnosti. Izogibajo se, da bi le-ti videli to, kar so, in se pred o\u010dmi ljudi preoble\u010dejo v nekak\u0161no nedol\u017eno po\u0161tenost. Zato jih na\u0161 Odre\u0161enik v evangeliju zaslu\u017eeno graja z besedami: \u00bbGorje vam, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtva\u0161kih kosti in vsakr\u0161ne ne\u010distosti. Tako se tudi vi na zunaj ka\u017eete ljudem pravi\u010dne, znotraj pa ste polni hinav\u0161\u010dine in nepostavnosti\u00ab (Mt 23, 27-28).<\/p>

Vsako pretvarjanje \u0161e ni hinav\u0161\u010dina, temve\u010d samo tisto je, s katerem je oseba\u00a0namenoma dvoli\u010dna. Na zunaj se ka\u017ee druga\u010dno, kot je v resnici na znotraj. Njeno pretvarjanje izhaja iz njene hudobne volje\u2026 Hinav\u0161\u010dina je diametralno nasprotna kreposti resnicoljubnosti. Svetohlinstvo v Cerkvi je seveda huj\u0161e kot hinav\u0161\u010dina v \u010dlove\u0161ki dru\u017ebi\u2026 Spomnimo se, da je Jezus bi\u010dal svetohlinstvo mnogih \u010dlanov vodilnega sloja Bo\u017ejega ljudstva, sv. evangelist Janez pa jih je v Razodetju poimenoval \u00bbSatanovo sinagogo\u00ab, ki so s svojim delovanjem Bo\u017eji tempelj v Jeruzalemu spremenili v razbojni\u0161ko jamo.<\/p>

Juda I\u0161karijot je bil pri Jezusu Kristusu zraven zato, da bi si ga ogledoval, da bi o njem poizvedoval, da bi na\u0161el nekaj za izdajanje, ne pa, da bi vanj veroval… Jezusu se je pridru\u017eil z dozdevno, ponarejeno ljubeznijo\u2026 A tudi v Cerkvi se je skozi stoletja nadaljevalo Antikristovo ljudstvo, ki ga sre\u010damo v evangeliju, in prav tako \u00bbSatanova sinagoga\u00ab. Juda I\u0161karijot je vrhunsko posnemal o\u010deta la\u017ei in je bil \u00bbvelemojster v pretvarjanju\u00ab. Zato si je zaslu\u017eil ime \u00bbhudi\u010d\u00ab (prim. Jn 6,70), saj je bil nekako lucifer v malem. Uspe\u0161no je varal druge apostole in u\u010dence. Njegovo izdajstvo \u010cloveka-Boga za trideset srebrnikov v smrt je bilo nepojmljivo strahotno in podlo hudodelstvo\u2026<\/p>

Tudi danes se, kot v Jezusovem \u010dasu, \u00bbla\u017eni apostoli, zvija\u010dni delavci, preobla\u010dijo v Kristusove apostole. Ni\u010d \u010dudnega, saj se tudi sam satan preobla\u010di v angela lu\u010di\u2026\u00ab (prim. 2 Kor 11, 14-15). Sv. Hieronim je pozoren predvsem na za\u010detnike krivih ver in na njihove u\u010ditelje: \u00bbKristus je poslal svoje apostole. Podobno je satan poslal la\u017ene apostole, preoble\u010dene v Kristusove apostole\u2026 Krive vere so v zgodovini Cerkve povzro\u010dile brez\u0161tevilno gorje\u00ab\u2026 \u00bbBoj se odvija kakor na gledali\u0161kem odru\u2026 Nekatere zvija\u010dne\u017ee se hitro prepozna po njihovi neotesanosti\u2026 Drugi pa so sposobni la\u017enive simulacije. Pri tem morajo seveda nepretrgoma paziti, da ohranjajo dvoje: prekanjeno skrivati to, kar so, in se pona\u0161ati s tem, kar niso. Zakrivati resni\u010dna hudodelstva in razkazovati la\u017ene odlike\u2026 Bo\u017ejo jezo povzro\u010da predvsem zavestno nasprotovanje njegovim zapovedim; spoznanje dobrega in preziranje le-tega; mo\u017enost za uresni\u010denje dobrega, a tega ne hoteti storiti.\u00ab<\/p>

Sv. Gregor Nacian\u0161ki se spra\u0161uje: \u00bbKdo bo razlikoval med sliko in resnico, med gledali\u0161kim odrom tu spodaj in mestom zgoraj?\u00ab.. Sledilci obeh Glav, Bo\u017eje in Satanove, so med seboj pome\u0161ani. Poleg tega sledilci Satanove glave \u0161e varajo in so vrhunski igralci\u2026 Spra\u0161ujemo se: \u00bbAli bo Cerkev uni\u010dena zaradi \u00bbkotla\u00ab, to je izobilja \u0161kandalov, in ne bo vztrajala do konca? Ali se bo ljubezen kristjanov do Kristusa ohladila?… Hkrati se odvija tudi boj med Bogom in satanom (prim. Raz 22,12)\u2026 Kristjani zaupamo, da je Kristus s svojim kri\u017eem \u017ee premagal svet in njegovega vladarja, zato bomo vztrajali v veri.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 10<\/span><\/p>

VSTOPANJE V VELIKONO\u010cNO SKRIVNOST<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

V preizku\u0161njo v pu\u0161\u010davo je bila kot Jezus postavljena tudi \u017dena, ogrnjena s soncem, ki je pod njenimi nogami luna in na njeni glavi venec dvanajstih zvezd (prim. Raz 12, 1-6)… \u00bbKo pa je bil Kristus povzdignjen z zemlje, je vse pritegnil k sebi (prim. Jn 12, 32)\u2026 K Njemu torej te\u017ei (gravitira, hrepeni) vse, kar obstaja\u2026 \u017de od stvarjenja naprej se je vse ustvarjeno ne le medsebojno privla\u010dilo, ampak je tudi gravitiralo k Stvarniku in vse dobro hrepenelo k ve\u010dni Dobrini\u2026 Na podoben na\u010din kot vse stvari k Bogu gravitira tudi \u010dlovek. A ker je bil ustvarjen po Bo\u017eji podobi in sli\u010dnosti, je on, za razliko od vseh drugih stvari, v tej gravitaciji svoboden\u2026 Kot se tri Bo\u017eje osebe sklanjajo druga k drugi… in k \u010dloveku, se tudi \u010dlovek zaveda svojega hrepenenja (te\u017eenja) po Bogu in ga do\u017eivlja. In se zaveda tudi, da more samo Bog kot neskon\u010dna Dobrina umiriti njegovo vse-presegajo\u010de te\u017eenje in le On izpolniti kapaciteto njegove duhovne notranjosti\u2026 Kljub temu \u010dlovek stoji pred odlo\u010ditvijo, ali naj tega Boga ljubi ali ne, ali naj se mu osebno pribli\u017ea in pokloni ali ne.<\/p>

Jezus Kristus se je v \u010dasu, ki je bil za to pripravljen, u\u010dlove\u010dil, da \u010dloveku poka\u017ee, kako se v tej svobodi odlo\u010da Bog. \u00bbJezusova hrana je bila, da uresni\u010di voljo tistega, ki ga je poslal, in dokon\u010da Njegovo delo\u00ab (prim. Jn 4,34). Pisatelj pisma Hebrejcem poudari, da se je Jezus Kristus, \u00bb\u010deprav je bil Sin, iz tega, kar je pretrpel, u\u010dil poslu\u0161nosti\u00ab (Heb 5,8), apostol Pavel pa poudari, da je \u00bbOn, ki je imel Bo\u017ejo naravo, sam sebe poni\u017eal tako, da je postal pokoren vse do smrti in sicer smrti na kri\u017eu\u00ab (Flp 2,8)\u2026 O\u010detova volja je bila, da Njegov u\u010dlove\u010deni Sin tako dokon\u010da delo ve\u010dnega odre\u0161enja \u010dlove\u0161tva… In ker je bil v Jezusovem \u017eivljenju sredi\u0161\u010de Njegovega te\u017eenja ljubezni vedno O\u010de in torej izpolnjevanje Njegove presvete volje, je v sredi\u0161\u010du Njegove gravitacije stal predvsem kri\u017e na Kalvariji, na katerem bo do konca izpolnil O\u010detovo voljo in odre\u0161il \u010dlove\u0161tvo\u2026 Kri\u017eani Jezus bo to znamenje smrti in hudi\u010deve zmage spremenil v znamenje odre\u0161enja in hudi\u010devega poraza\u2026 Premagal bo gravitacijo sebi\u010dnosti \u010dlove\u0161tva, satana in demonov, obenem pa z ljubeznijo k sebi pritegnil tudi \u010dlovekovega duha in mu poklonil veselje (prim. Ps 36,4)\u2026<\/p>

Trpljenje in smrt Kristusa pa \u0161e ne bosta konec Njegovega poslanstva, pa\u010d pa prehod v Njegovo povi\u0161anje. \u00bbGlej, moj pravi\u010dni slu\u017eabnik bo imel uspeh, bo povi\u0161an in po\u010da\u0161\u010den, silno bo vzvi\u0161en\u00ab (Iz 52,13). Jezus sam je napovedal: \u00bbSin \u010dlovekov bo umorjen in po treh dneh bo vstal\u00ab (prim. Mr 8, 31)\u2026 Po ve\u010dnem Bo\u017ejem na\u010drtu je kri\u017eani in vstali Gospod s tem postal prese\u017eno gravitacijsko sredi\u0161\u010de Cerkve, ki \u00bbizvira iz njegovega Srca\u00ab\u2026 Kr\u0161\u010dansko ljudstvo, ki roma na Sionsko goro, tako nekako postaja dele\u017eno Njegovega kri\u017eanja in vstajenja, nadaljuje pa Njegovo odre\u0161ilno poslanstvo v \u010dlove\u0161tvu. Vsak ud Cerkve lahko samo v kri\u017eanem in vstalem Gospodu odgovori na svojo bo\u017ejo poklicanost in dose\u017ee poslednji cilj svojega \u017eivljenja. Samo po Njem izpolnjuje ve\u010dni O\u010detov na\u010drt o svojem zemeljskem romanju in cilju v nebe\u0161ki domovini. Samo po Njem vstopa v skrivnost svoje osebe in dojema \u00bbodkupnino\u00ab, ki jo je Kri\u017eani pla\u010dal za njegovo ve\u010dno zveli\u010danje… Po povi\u0161anju – vstajenju – je Jezus Kristus poslal svojim u\u010dencem svojega o\u017eivljajo\u010dega Duha in je po Njem svoje skrivnostno Telo, ki je Cerkev, napravil za vesoljni zakrament odre\u0161enja.\u00ab Zato se tudi mi s Svetim Duhom bli\u017eajmo Veliki no\u010di\u2026<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 11\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/em><\/span>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>

\u017dIVLJENJE V POLNOSTI IZ VELIKONO\u010cNE SKRIVNOSTI<\/em><\/span>\u00a0<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u00a0\u00bbOb Jezusovi smrti se je zagrinjalo v templju pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla, skale so se razpo\u010dile. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je bilo obujenih. Po njegovi obuditvi so \u0161li iz grobov in pri\u0161li v sveto mesto ter se prikazali mnogim\u00ab (Mt 27, 51-53; prim. tudi Mt 24,15 sl.)\u2026 Vstopamo v dneve, ko se \u00a0bomo spominjali \u010dasa na\u0161ega odre\u0161enja. Povabljeni smo, da v teh dneh \u010dujemo, bedimo kakor vratar, ki \u010daka, kdaj se vrne njegov gospodar s pota (prim. Mr 13, 33-37). Ali kakor stra\u017ear, omenjen v knjigi preroka Izaija (Iz 21, 11-12): \u00bbIzrek o Dumi: Kli\u010dejo mi iz Seirja: ‘Stra\u017ear, kako dolga je \u0161e no\u010d, stra\u017ear, kako dolga je \u0161e no\u010d?’ Stra\u017ear pravi: ‘Pri\u0161lo bo jutro, \u010detudi je no\u010d! \u010ce ho\u010dete vpra\u0161ati, vpra\u0161ajte, pridite zopet.\u00ab\u2026 Ali da bedimo kakor razumne device, ki so s sabo vzele olja, da jim svetilke ne bi ugasnile, medtem ko \u010dakajo \u017denina (Mt 25, 1-13)… Poklicani smo torej bedeti pri\u010dakujo\u010d, ne pa kot apostoli v vrtu Getsemani, ki so zaspali, ko jih je Gospod prosil, naj \u010dujejo in molijo. Ker niso bedeli, so padli v sku\u0161njavo\u2026, potem pa v strahu pred vojaki in oblastniki pobegnili\u2026<\/em><\/p>

Hudobne\u017e (zver) napada Kristusa, za njim pa novo izvoljeno ljudstvo nove zaveze, ki se ravna po Bo\u017ejih zapovedih in ima v sebi Jezusovo pri\u010devanje (prim. Raz 12, 17-18). A pod kri\u017eem, v trenutkih Jezusove najve\u010dje preizku\u0161nje, stoji Jezusova mati\u2026 In potem je Jezus \u0161e pred smrtjo izvr\u0161il skrivnostno zamenjavo. Namesto sebe ji je apostola Janeza izro\u010dil za sina, v njem pa tudi vse \u010dlove\u0161tvo. Ob stavku iz knjige preroka Amosa: ‘Bog spreminja temo v jutro in dan temni v no\u010d’ (Am 5,8) bi mogli kot sv. Gregor Nacian\u0161ki razmi\u0161ljati: \u00bbBog z nekak\u0161nim kro\u017enim tekom ureja in vodi celotni svet in na\u0161e re\u010di. Po redu Previdnosti se z gibanjem spreminjajo in prehajajo trdne in nepremi\u010dne re\u010di, majave in neomajne re\u010di ter postanejo s preobrati druga\u010dne. Logos jih pripelje do tega po njemu znanih nasprotjih, nam pa je to neznano\u2026 On vr\u017ee mogo\u010dne s prestola (Lk 1,52) in okrasi z diademom nekoga mimo pri\u010dakovanja vseh. On vliva mo\u010d slabotnim kolenom (Job 4,4) in zlomi laket gre\u0161nika in krivi\u010dnika.\u00ab Previdnost je izraz bo\u017eje Modrosti, ki usmerja in vodi vsa bitja k cilju (smotru), za katerega so bila ustvarjena\u2026 Kristus je Bog, ki trpi v \u010dlove\u0161ki naravi, kot pravi \u010clovek, rojen iz Device Marije\u2026 On daje neskon\u010dno vrednost svojemu trpljenju in smrti\u2026 Tako vstopa v skrivnostno obmo\u010dje \u010dlove\u0161ko-bo\u017eje resni\u010dnosti in se dotakne, ne da bi jo okrnila, slave in neskon\u010dne sre\u010de Trojice… Izvr\u0161i skrivnostno zamenjavo: prevzame na\u0161 greh in smrt, da bi mogel \u010dlovek spet postati dele\u017een Njegove bo\u017eanske narave… V Kristusu smo bili posinovljeni\u2026 Tako nas je Bog spravil s seboj\u2026<\/em><\/p>

Po Kristusu se v \u010dlove\u0161tvu znova vzpostavlja nadnaravni in naravni red. No\u010d je pre\u0161la v dan. \u010clovekov nasprotnik hudi\u010d je pora\u017een. Re\u0161itev se nam je pribli\u017eala, \u010de le verujemo vanj\u2026 Opravi\u010denje nam poklanja Bo\u017eja milost po odre\u0161itvi, ki je v krvi Jezusa Kristusa (prim. Rim 3, 23-25). Tako se \u010dlovek dviga nazaj v \u017eivljenjsko zvezo in ob\u010destvo z Bogom ter postaja dele\u017een njegovega \u017eivljenja. Kri\u017eani in vstali Gospod je Srednik ali Most tega odre\u0161ilnega prehoda. Iz Jezusove velikono\u010dne pashe (mimohoda) je vstala Cerkev kot ljudstvo nove in ve\u010dne zaveze. Jezus ni ve\u010d samo Bog z nami (Emanuel), ampak tudi Bog za nas, Mesija, Odre\u0161enik.\u00a0\u017delim Vam veselo praznovanje Velike no\u010di. Aleluja!<\/strong><\/em><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr.Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 12<\/span><\/p>

PLOVBA PROTI DRUGEMU BREGU<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Radi bi se \u0161e zaustavili pri Jezusovem vstajenju, pri tem, kako se je Jezus svojim u\u010dencem \u0161tirideset dni prikazoval, preden je od\u0161el od njih… A kakor apostoli, ki so o tem premi\u0161ljevali, se spomnimo, da se je Jezus \u017ee prej ve\u010dkrat oddaljil od mno\u017eice in se sam povzpel na goro molit. Tam, nad vzvi\u0161enostjo vseh ustvarjenih stvari, je molil sam\u2026 Zato bi gora lahko ozna\u010devala vi\u0161avo nebes, kamor se je povzpel po vstajenju\u2026<\/p>

In potem se je z gore spet spustil do Galilejskega jezera, u\u010dence pa po vstajenju v Galilejo usmeril (Mr 16,7). Pri\u0161el je do barke, ki je po nemirnih vodah nosila njegove u\u010dence. Barka je les, ki nas ne spomni le na Noetovo barko, ampak tudi na \u00a0Gospodov kri\u017e in na njegovo velikono\u010dno skrivnost\u2026 Barko premetavajo valovi in jo mu\u010dijo viharji sku\u0161njav. Nasprotni veter, to je nasprotnik Hudi\u010d, si prizadeva, da ne bi dosegla miru, zato ne poneha. Toda ve\u010dji je tisti, ki posreduje za nas. \u010ce bi se mi sami borili samo z valovi in obenem pozabljali na vihar hudobnega duha, ki valove dviguje, bi se v \u00bbhereziji akcije\u00ab odtegovali vsemogo\u010dnemu delovanju kri\u017eanega in vstalega Gospoda\u2026 Bog v\u010dasih v svoji Previdnosti dopusti vihar, da nas pou\u010di in da bi prebudil v nas dremavi del Cerkve ter zmanj\u0161al v njej \u00bbrazumnost mesa\u00ab, obenem pa dvignil splo\u0161no raven njenega \u017eivljenja v Kristusovi velikono\u010dni skrivnosti. Morali bi zaupati, da nas tudi po vnebohodu ni zapustil.<\/p>

Sv. Gregor Veliki nas pou\u010duje: \u00bb\u010clove\u0161ki um ni mogel dojeti \u00bbvzvi\u0161ene stoje\u00ab bo\u017eanstva na\u0161ega Odre\u0161enika (na gori ali pa na barki) nad vsemi ustvarjenimi stvarmi. Zato nam jo je tako reko\u010d mimogrede pokazal s svojim prihodom: ko je bil spo\u010det, rojen, mrtev, pokopan, pa tudi z vstajenjem in z vrnitvijo v nebesa\u2026 (prav na to namiguje tudi evangelij, ko je Jezus razsvetlil slepca; ko je \u0161el Jezus mimo, mu je prisluhnil, stoje\u010d pa mu je ozdravil o\u010di (prim. Mt 9,27; 20,30)). Jezus je kot \u010dlovek v poteku \u010dasa namre\u010d \u00bb\u0161el mimo\u00ab, z mo\u010djo vsepri\u010dujo\u010dega bo\u017eanstva pa je \u00bbstal\u00ab. Pravimo, da mimo gredo\u010di Gospod poslu\u0161a vpitje na\u0161e slepote, ker je postal \u010dlovek in je usmiljen do \u010dlove\u0161ke bede. Stoje\u010d pa podarja lu\u010d, ker z mo\u010djo svojega bo\u017eanstva razsvetljuje temo na\u0161e bolezni.\u00ab \u2026<\/p>

Jezus nam prihaja nasproti, hode\u010d po vodi\u2026 Od viharjev prestra\u0161eni bi v njem namesto Re\u0161itelja morda videli prikazen\u2026 A Jezus nas pomirja z besedami: ‘Zaupajte, Jaz sem. Ne bojte se’ (Mt 14,27)\u2026 Peter, ki pogosto pooseblja Cerkev, mu je zaupal in ga prepoznal, saj mu je odgovoril: \u00bbGospod, \u010de si ti, mi uka\u017ei, da pridem k tebi\u00ab (Mt 14,28). To je, kot bi rekel: \u010ce si ti, Gospod, resni\u010den in v ni\u010demer ne la\u017ee\u0161, naj se proslavi tudi tvoja Cerkev v tem stoletju, ker je to napovedala prerokba o tebi? Naj hodi torej po vodi in tako pride k tebi tista, ki ji je re\u010deno: ‘Odli\u010dniki ljudstva se potegujejo za tvojo naklonjenost’ (Ps 44, 13)\u2026 Jezus mu je rekel: \u00bbPridi.\u00ab\u2026 Toda ker Gospoda ne sku\u0161a \u010dlove\u0161ka hvala, v Cerkvi pa so ljudje pogosto vznemirjeni tudi zaradi \u010dlove\u0161kih pohval in \u010dasti ter se skoraj potopijo,\u2026 zato je Peter vztrepetal na morju, ko se je ustra\u0161il velike mo\u010di viharja\u2026 Pa je ta vihar lahko silen, vrtin\u010dast, ki grozi, da bo s svojo silovitostjo povzro\u010dil brodolom,\u2026 ali pa se zdi morje sveta povsem mirno in sku\u0161njave postanejo podobne \u0161umljanju lahnega vetra, vendar so nevarne, ker kakor Sirene uspavajo mnoge (tudi cerkveno hierarhijo, ki jo je lahko tudi predstavljal Peter, in druge stanove). V njih vzbujajo notranji veter po\u017eeljivosti po \u010dlove\u0161kih uspehih, \u010dasteh, karieri, udobnosti, gmotnem blagostanju, po\u010dutnem u\u017eivanju\u2026 Mnogi za\u010dnejo omahovati v hoji po morju, to je pri nadnaravni in naravni plovbi v Bo\u017eje kraljestvo. Nazadujejo in se potapljajo. Nekateri drugi pa se ustra\u0161ijo zasramovanj in gro\u017eenj ljudi ter se odklanjajo od ravne plovbe.\u00ab\u2026 Pa tudi \u00bbAntikristovo ljudstvo\u00ab od znotraj potaplja Cerkev\u2026 Peter se je lahko spomnil \u010dude\u017enega ribolova, s katerim so zajeli toliko rib, da so se jim mre\u017ee trgale; lahko pa tudi vseh tistih, ki mre\u017ee na\u010drtno trgajo (oznanjevalcev krivih ver), da skozi luknje izidejo mnogi neoprezni kristjani in se od Cerkve dejansko lo\u010dijo, pa \u010deprav navidezno \u0161e naprej ostajajo v njej\u2026 Tak\u0161no preganjanje Cerkve je bilo v vsakem \u010dasu najbolj zvito in nevarno. Vesoljni cerkveni zbori so te mre\u017ee \u00a0globalne vere in katoli\u0161ke Cerkve popravljali in so ladjo re\u0161evali pred potopom\u2026 A nepotrpe\u017eljive ribe so vseeno hotele pobegniti iz mre\u017ee\u2026 Jezus je vedel, na kak\u0161no morje je povabil Petra\u2026, saj je on, kot Poveli\u010dani, hodil nad vsemi povzdigovanji morja, to je nad vsemi poglavarstvi tega sveta\u2026 Hodil, ko se je \u017ee danilo\u2026 Ob \u010detrti no\u010dni stra\u017ei je prihajal do njega in ga karal: ‘Maloverne\u017e, zakaj si podvomil?’ (Mt 14, 22-31). Petrova vera je bila \u0161e nepopolna, ni se zanesel na njegovo Besedo, v mo\u010di katere bi mogel napredovati do cilja. Kot slepega ga bo Jezus moral ozdraviti \u0161e enkrat (prim. Mr 8,22-25).<\/p>

Na ladji Cerkve so nevarnosti, toda brez nje bi Gospodovi u\u010denci zagotovo utonili v morju\u2026S tem, ko Cerkev nadaljuje Kristusovo odre\u0161enjsko poslanstvo po vseh krajih sveta, se usmerja in plove proti drugemu bregu: iz kon\u010dnega sveta k neskon\u010dnemu Bogu, iz zemeljskega \u010dasa v ve\u010dnost, iz vidnega vesolja v nevidno nebe\u0161ko kraljestvo, iz no\u010di sveta skozi jutro v Gospodov dan\u2026 Po delovanju Duha O\u010deta in Sina je Cerkev povi\u0161ana nad \u010dlove\u0161tvo, padlo v Adamu…V mo\u010di kri\u017eanega in vstalega Gospoda v Cerkvi prevladuje gravitacijsko polje ljubezni, ki s svojo silo priteguje navzgor… Temu gravitacijskemu polju ljubezni pomaga \u0161e sila ljubezni Duha\u2026, zato imajo sveti kakor \u00bborlovske peruti\u00ab (prim. Iz\u00a0 40,31) in golobja krila ter lahko re\u010dejo: \u00bbOdletel bom in po\u010dival\u00ab (Ps 54,7)\u2026 Brezbo\u017eni in ljudje, podobni Egip\u010danom, pa \u00bbse pogreznejo kakor svinec v silnem vodovju\u00ab (2 Mz 15,10) in se potopijo v globo\u010dino kakor kamen (2 Mz 15,5)\u2026 Kakor satan se ti z nepojmljivo te\u017eo sebi\u010dnosti pogrezajo iz sijajnih nebes prav do dna jame, se pravi brezna pekla\u2026 Pekel s svojo grozno gravitacijo sebi\u010dnosti po\u017ere du\u0161e, ki dokon\u010dno zavr\u017eejo naravno gravitacijo ljubezni in re\u0161ilno mo\u010d Bo\u017eje ljubezni. Te du\u0161e, po lo\u010ditvi od telesa po smrti, stra\u0161na sila te\u017ee sebi\u010dnosti za vedno pogrezne v grozovito brezno pekla\u2026<\/p>

Sv. Avgu\u0161tin razmi\u0161lja: \u00bbKer je Jezus spal, je valovje Cerkev premetavalo. \u010ce bi tam Jezus bedel, bi se ladja ne zibala. Tvoja ladja je tvoje srce: Jezus na ladji, vera v srcu. \u010ce si se spomnil na svojo vero, tedaj tvojega srca ve\u010d ne premetavajo valovi; \u010de pa si na svojo vero pozabil, tedaj Jezus spi: pazi se pred brodolomom. Vendar naredi, kar ti preostane: zbudi spe\u010dega in mu reci: \u00bbVstani Gospod, potapljamo se!\u00ab, da bo zabi\u010dal vetrovom in se bo tvoje srce umirilo (prim. Mt 8,24). Umaknile se bodo namre\u010d vse sku\u0161njave ali pa ne bodo premogle ni\u010desar, ko Kristus, to je tvoja vera, bedi v tvojem srcu.\u2026 In nastala bo globoka ti\u0161ina (prim. Mt 8,25-26). S svojim glasom je Gospod Jezus zadonel nad ljudstvi in jih prestra\u0161il, jih spreobrnil k sebi in nato v njih prebival\u2026\u00ab<\/p>

\u00a0<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr.Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 13<\/span><\/p>

SPOZNAVNE OPTIKE IN PLOVBE<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Ko je Jezus pri\u0161el naproti Petru in apostolom, ki so pluli z barko po razburkanem jezeru in pomiril jezero in vihar, je s tem kot Krmar uravnal barko, ki je plula iz prave smeri. Apostoli pa so mu nekako prepustili krmilo\u2026 Sv. Avgu\u0161tin pojasnjuje: \u00bbDve ljubezni se v tem \u017eivljenju pri vsaki sku\u0161njavi bojujeta med seboj: ljubezen sveta in ljubezen Boga. Tista, ki zmaga, potegne ljubitelja kakor s te\u017eo za seboj.\u00ab Ko se odpravljamo na Sionsko goro, korakamo ali plovemo samo opirajo\u010d se na Jezusa, ko u\u010dljivo sprejemamo mo\u010d Svetega Duha v svojo spoznavno optiko, v svojo gibalno in spominsko zmo\u017enost\u2026 \u010ce se u\u010dljivo predajamo gravitaciji Bo\u017eje ljubezni, tedaj plovemo naprej; \u010de popu\u0161\u010damo gravitaciji sebi\u010dne ljubezni, tedaj omahujemo in nazadujemo\u2026 \u010ce bi namre\u010d popu\u0161\u010dali \u00bbrazumnosti svojega mesa\u00ab, bi popu\u0161\u010dali tudi svetu in satanu\u2026 \u010ce pa v Duhu Resnice in Ljubezni sprejemamo popravek Krmarja, kri\u017eanega in vstalega Gospoda, se postavljamo pokonci. Na\u0161e ekscentri\u010dno kro\u017eenje (avtonomno blodenje) po\u010dasi pojema, ker rast nadnaravnega in naravnega \u017eivljenja v nas premaguje \u00bbrazumnost mesa\u00ab\u2026<\/p>

Pogostokrat se lahko kljub temu znajdemo v vrtincu\u2026 Nasprotnikov glas lahko namre\u010d povzro\u010di orkanski veter. Orkan je silen veter, ki ne piha naravnost, pa\u010d pa se vrti okoli svoje osi in nato silovito vpade v vodo, podobno kakor velika skala pade v morje. Kamorkoli se ta veter za\u017eene, se pod njegovim pritiskom morje razdeli, vzvalovi in tu in tam se dvigajo valovi. Zato v Psalmu 106,25 preberemo stra\u0161en opis: \u00bbOb vpadu orkana so se valovi dvigali do neba in se spu\u0161\u010dali do brezen.\u00ab Sv. Gregor iz Nise razlaga ta Psalm: \u00bbPovzdigovanje tak\u0161nih valov v vi\u0161ino (primerja jih valom strasti) postane vzrok spusta v brezno… V Svetem pismu pa brezno pogosto pomeni bivali\u0161\u010da demonov. Tisti, ki jih premetavajo tak\u0161ni razburkani valovi, ob stemnitvi izgubijo razsodnost in so zaradi pritiska tak\u0161ne nev\u0161e\u010dnosti glede plovbe kakor pijani. \u00bbOpotekali so se in omahovali kakor pijani\u00ab (Ps 106,27). Po izgubi razsodnosti ne najdejo re\u0161ilnega sklepa, kajti njihova modrost do\u017eivi brodolom in potop: \u00bbVsa njihova modrost je bila pogoltnjena\u00ab (Ps 106,27). \u010ce ho\u010demo slu\u017eiti Gospodu, moramo biti pripravljeni tudi na preizku\u0161nje (prim. Sir 2,1)…<\/p>

Zato nas sv. Gregor Nacian\u0161ki pou\u010duje: \u00bb\u010ce duh ni zakoreninjen v ljubezni do ve\u010dnosti, tedaj dejansko s stvarmi, ki jih ljubi, omahuje\u2026 Kot je rekel \u017ee sv. Gregor Veliki: ‘Nih\u010de namre\u010d ne more ljubiti stvari v gibanju in sam ostati negiben.’\u2026 Kdor si prizadeva za dobro iz nekega nagiba, ni trden v kreposti. Ko namre\u010d nagib preide, takoj preneha delati dobro. Kot \u010de nekdo plove zaradi dobi\u010dka; takoj preneha s plovbo, ko dobi\u010dka ve\u010d nima. Kdor pa ceni dobro zaradi njega samega in gre za njim, ker ljubi, kar stoji, je tudi njegova vnema stalna tako, da do\u017eivlja nekaj bo\u017ejega\u2026 In more re\u010di z Bogom: \u00bbJaz sem isti in se ne spremenim\u00ab. Zato se ne predruga\u010di, ne preoblikuje, niti se ne spremeni v sozvo\u010dju z menjavo \u010dasov in zadev, da bi bil enkrat tak\u0161en in drugi\u010d druga\u010den ter bi prevzel razli\u010dne barve kakor polipi, ki se prilagodijo barvi skal, katerih se oklepajo\u2026 Ostaja vedno isti, trden med netrdnimi, nevrtljiv med vrtljivimi, kakor nekak\u0161na pe\u010dina. Menim, da je ne stresejo sunki vetrov in valov, ampak izni\u010di vse, kar jo zadeva.\u00ab\u00a0 Na poti k nebesom se moramo zato duhovno prebuditi, se \u0161e bolj obrniti v notranjost in z molitvijo vpiti k Bogu.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr.Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 14<\/span><\/p>

GRADNJA BO\u017dJEGA TEMPLJA IN DUHOVNE OPAZOVALNICE<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u00bbVedno gradi duha, tempelj za Boga, da kralja kot netvaren kip imel bo\u0161 znotraj za oporo srca; sebe spoznavaj, o dobri, od kod si in kak\u0161en si postal, tako z lahkoto izvirno dosegel bo\u0161 lepoto.\u00ab<\/p>

sv. Gregor Nacian\u0161ki, Moralne pesmi<\/p>

\u010clovek s svojim o\u010desom gleda stvari na zemlji in na nebu, a oko sebe ne vidi, zre pa se v ogledalu (prim. 1 Kor 13, 12). Podobno \u010dlovek s svojim razumom osebno spoznava brez\u0161tevilne stvari v vesolju, toda sebe ne spozna\u2026 Globinsko za\u010dne doumevati svojo skrivnost in odkrivati svoj pravi obraz \u0161ele, ko s teleskopsko optiko vere gleda v svoje izvirno Ogledalo, to je v Boga. Polagoma odkriva neskon\u010dno veli\u010dastvo Boga in veli\u010dino svojega duha kot Bo\u017ejega templja ter njegov polo\u017eaj v odre\u0161enjski zgodovini\u2026 V kontemplaciji in dejavnosti gradi duha, da bi postal \u010dist Bo\u017eji tempelj, prostor svetega bogoslu\u017eja in \u00bbteleskopska opazovalnica\u00ab na Sionski gori\u2026Apostoli Peter, Jakob in Janez so to mogli do\u017eivljati na gori Tabor. Po Jezusovem vstajenju so mogli o tem kaj re\u010di…<\/p>

\u2026\u00bbOdkloni se od hudega in delaj dobro\u00ab (Ps 36, 27)… Navidezno poni\u017eevanje pred Bogom ni\u010d ne koristi, krepost poni\u017enosti raste z izbirami volje duha, ki ho\u010de biti zmeraj manj\u0161i pred Bogom in pred ljudmi\u2026 (kot npr. Janez Krstnik, ko je izvr\u0161il svoje poslanstvo), in takega Bog povi\u0161uje (Mt 23,12). Takega Bog prenavlja z Duhom\u2026 Kakor ni mogo\u010de, da bi nekdo, ki je v lu\u010di, gledal temo, tudi ni mogo\u010de, da bi tisti, ki upira pogled v Kristusa, motril nekaj ni\u010devega; \u2026 zato se tak kristjan z duhom postopoma dviga kot Bo\u017eji tempelj… Hkrati se spreminja v \u00bbteleskopsko opazovalnico\u00ab, ki vstopa v veli\u010dastno zrenje Kristusa in v Njem zre tudi \u00bbzvezde na Obloku ve\u010dnosti\u00ab (prim. Dan 12,3), svetnike \u2026<\/p>

Poni\u017enost, kolikor odstranjuje vsesplo\u0161ni napuh, omogo\u010da delovanje bo\u017ejih in moralnih kreposti. Tako se velikanska obla duha obra\u010da k Bogu in se pravilno umerja k ljudem ter k ostalemu stvarstvu. Pod tem vidikom je poni\u017enost mati in temelj vseh kreposti. V tem je ubo\u0161tvo v duhu, v prostovoljni poni\u017enosti. \u00bbOn, ki je bil bogat, je zaradi nas postal ubog, da bi mi obogateli po njegovem ubo\u0161tvu\u00ab (prim. 2 Kor 8,9)\u2026<\/p>

Jezus je tudi rekel: \u00bb\u010ce ho\u010de kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj kri\u017e ter hodi za menoj\u00ab (Mt 16,24). To Gospodovo navodilo velja na vseh cestnih kri\u017ei\u0161\u010dih, s katerimi se kristjan sre\u010duje na poti v nebe\u0161ki Jeruzalem… Na poti se mu pridru\u017euje Cerkev, ki po Jezusovem vstajenju in vnebohodu na Gospoda ne more zreti druga\u010de kot z nekak\u0161nim \u00bbduhovnim teleskopom\u00ab, ko ga v duhu zre v nebe\u0161ki slavi…, pa ga kljub temu tukaj oznanja, saj je bila k temu poklicana; v Njegovem imenu in osebi kr\u0161\u010duje in podeljuje \u0161e druge zakramente ter po njih izgrajuje v srcih kristjanov Bo\u017eji tempelj\u2026<\/p>

Cerkev se zaveda, kdo je v odnosu do svoje Glave; da je Kristusovo skrivnostno Telo (prim. 1 Kor 12, 27). V tem Telesu naj vsakdo izvr\u0161uje svoje poslanstvo\u2026 Ker smo v njem prerojeni, se med seboj ljubimo, kot je zapisal \u017ee evangelist Janez: \u00bbLjubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen\u00ab\u2026 \u00bb\u010ce se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna\u00ab (prim. 1 Jn 4,7-21)\u2026<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr.Ivana Pojavnika<\/strong>\u00a0NOVI SIONSKI GORNIKI 15<\/strong><\/p>

PRERODITEV V DUHU IZ VELIKONO\u010cNE SKRIVNOSTI<\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Praznujemo Binko\u0161tni praznik, ko se je Cerkev prerodila v Duhu iz Jezusove velikono\u010dne skrivnosti\u2026 Razlago tega praznika nam ponuja apostol Peter. Zanj je Jezus pri zadnji ve\u010derji molil, da bi v preizku\u0161nji ne ope\u0161al\u2026 Ko se bo spreobrnil k Njemu, naj utrdi svoje brate\u00a0 (Lk 22, 31-32)\u2026 A kako naj Peter to stori? Tako, da Jezusa, kljub temu, da ga je med preizku\u0161njo trpljenja trikrat zatajil, sedaj ljubi \u0161e bolj (prim. Jn 21, 15). Na prve binko\u0161ti je zato prav on vse navzo\u010de nagovoril: \u00bbZagotovo naj torej ve vsa Izraelova hi\u0161a: tega Jezusa, ki ste ga vi kri\u017eali, je Bog naredil za Gospoda in Mesija\u00ab (prim. Apd 2, 14-36)\u2026 Zato naj se \u00bbvsak da v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpu\u0161\u010danje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha\u2026\u00ab (Apd 2, 38-39).<\/p>

Za prejem Svetega Duha se je torej treba v krstni milosti preroditi od zgoraj, kot je rekel Jezus \u017ee Nikodemu\u2026 Kot pri rojstvu bo potrebno tudi tu vstopiti skozi ozka vrata… in Jezus je ta vrata (Jn 10,7)… Potem stopiti na strmo pot. In kon\u010dno bo potrebno po krstu biti \u0161e obrezan, a ne z zunanjo obrezo, kot Judje, ampak z notranjo obrezo srca, kot je u\u010dil sv. Pavel v pismu Rimljanom 2, 29. Ta ozka in tesna pot vodi v \u017eivljenje (prim. Mt 7, 14)…<\/p>

\u00bbVstopite skozi ozka vrata\u00ab (Lk 13,24). Sv. pape\u017e Gregor Veliki je o tem Jezusovem navodilu takole razmi\u0161ljal: \u00bbKaj je bolj \u0161iroko kot se ne upirati lastni volji in se z nepremi\u0161ljeno odlo\u010ditvijo zaganjati v katerokoli smer? Tisti torej, ki ne upo\u0161tevajo sodb bolj\u0161ih, sledijo pa z zaupanjem sami sebi, da bi dosegli svetost, korakajo tako reko\u010d po \u0161irokih ulicah\u00ab\u2026 Tudi za\u010detnik na poti na Sionsko goro se sprehaja po \u0161irokih ulicah pod podno\u017ejem te gore in \u0161e premalo pozna ozko in strmo pot nadnaravnih in naravnih kreposti. Voljo nebe\u0161kega O\u010deta izpolnjuje v zelo nepopolnih stopnjah, ker je premalo u\u010dljiv do nedoumljivega delovanja Svetega Duha. Po stezi na visoko goro popolnosti, strmi in tesni, se, po besedah sv. Janeza od Kri\u017ea, \u00bbmorejo vzpenjati le hribolazci, ki ne prena\u0161ajo bremen, katera bi jih vlekla navzdol\u2026 Pri tem prizadevanju, s katerim i\u0161\u010demo in pridobivamo Boga, moramo iskati in pridobivati samo Boga.\u00ab\u2026<\/p>

Jemati nase Jezusov jarem – zato moramo \u00bbobrezovati\u00ab spomin, da bi uskladili nadnaravni in naravni spomin\u2026 Kot je zapisal sv. Bonaventura: \u00bbGore\u010dnost pobo\u017enosti se v \u010dloveku hrani in ohranja s pogostnim spominom na trpljenje Kristusa. Zato je potrebno, da tisti, ki jo ho\u010de ohraniti, pogosto, celo vedno, gleda z o\u010dmi srca Kristusa, umirajo\u010dega na kri\u017eu. V tem oziru Gospod pravi v 3. Mojzesovi knjigi: \u00bbNa oltarju naj vedno gori ogenj; duhovnik naj ga neti in dodaja drvi sleherni dan\u00ab (3 Mz 6,5). Poslu\u0161aj, pobo\u017ena mati: Bo\u017eji oltar je tvoje srce. Na tem oltarju mora zmeraj goreti ogenj vnete pobo\u017enosti, ki ga mora\u0161 sleherni dan hraniti z drvmi Kristusovega kri\u017ea in s spominom na njegov pasijon. Prav to pravi tudi prerok Izaija: ‘Z veseljem boste zajemali iz Odre\u0161enikovih studencev’ (Iz 12, 3).\u00ab \u2026 In ker je bila v Bogu od vekomaj rojena ena sama Beseda (Logos), ki je po njej bilo vse ustvarjeno, moramo tudi \u00bbobrezovati\u00ab svoj notranji in zunanji govor, saj obstaja razkorak med \u00bbbesedo kontemplacije\u00ab in \u00bbbesedo dejavnosti\u00ab… Zato prosimo Boga, kot pravi psalmist: ‘Postavi Gospod, stra\u017eo k mojim ustom in vrata zdr\u017enosti mojim ustnicam! Ne nagibaj mojega srca k slabi besedi, da bi opravi\u010deval krivi\u010dna po\u010detja’ (Ps 140, 3-4)<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr.Ivana Pojavnika\u00a0<\/strong>NOVI SIONSKI GORNIKI 16<\/strong><\/p>

UPODABLJANJE PO JEZUSOVEM SRCU \u00a0\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u00bbVedno nosimo okoli v svojem telesu Jezusovo umiranje, da bi se v na\u0161em telesu razodelo tudi Jezusovo \u017eivljenje\u00ab (2 Kor 4,10). Jezusovo \u017eivljenje je bilo polno akcije, ne pasivnosti. Zaupal je v \u010dloveka in nikoli ni nad njim obupoval… Jezus je molil in delal… Njega bi mogli opaziti v vsakdanjem \u017eivljenju, saj \u0161e vedno \u017eivi med nami. V ubogih tudi trpi\u2026 Kot pravi pape\u017e Fran\u010di\u0161ek v poslanici misijonskim dru\u017ebam l. 2020: \u00bbPoglejte ven, ne glejte v ogledalo. Morali bi uporabljati prozorno steklo, ki bi nam omogo\u010dilo gledati onkraj samih sebe, in ne ogledala, v katerem gledam samo svoj obraz in okolico, ki me obdaja\u2026 Zato odprimo okna in vrata, glejmo ven, pojdimo naproti Bo\u017ejemu stvarstvu, bli\u017enjemu, vogalom ulic, naproti trpe\u010dim, izgubljenim, mladim, ranjenim. Upajmo, da bomo ob tem, ko bomo gledali njih, videli tudi same sebe. V njih bomo videli Boga. Oni so resni\u010dna ogledala, ki bi jih morali gledati\u2026\u00ab<\/p>

Jezus ne rani, On je v njih ranjen. Tudi pravi kristjan se dovoli raniti\u2026 Jezusovo prebodeno srce pa nam ponuja prostor, v katerem se moremo odpo\u010diti. Jezus pravi: \u00bbPridite\u00a0k\u00a0meni\u00a0vsi, ki ste utrujeni in obte\u017eeni, in jaz vam bom dal po\u010ditek\u00ab (Mt 11, 28)\u2026<\/p>

In potem, kljub rani, ki so nam jo zadali, \u017eiveti zanje. Jezusova Mati je to najbolje razumela. Njeno srce je bilo prebodeno z me\u010di sedmih bole\u010din, ona dobro ve, da \u010dlovek in ne Bog povzro\u010da \u010dloveku bole\u010dino. Tudi Cerkev je po Marijinem zgledu poklicana posnemati svojega Odre\u0161enika, njeni \u010dlani smo poklicani, da se upodabljamo po Jezusovem Srcu in postopoma tudi sami postanemo Srce. Marija, Mati in Vzor, nam pri tem pomaga\u2026 Za Cerkev je eden ve\u010djih izzivov, kako ljudem pomagati, da bi prepoznali, da je vera velik Bo\u017eji dar in ne breme. \u010ce nas je izku\u0161nja vere osre\u010dila in obogatila, bomo ta dar podelili z drugimi. In podelili ga bomo iz ob\u010dutka hvale\u017enosti, da to moremo storiti, ne pa, ker bi \u010dutili to kot obveznost, ki bi jo po Jezusovem naro\u010dilu morali izpolniti\u2026<\/p>

Z na\u0161im sporazumevanjem ne bi smelo biti te\u017eav… Jezus nas obenem hrani s svojim kruhom, obhaja nas. Njegovo ljubezen razumemo; Bog je razumljiv, ljudem govori jasno. Pogostokrat je govoril v prilikah, zato ga v vsakdanjem \u017eivljenju lahko sli\u0161imo in prepoznamo\u2026 Lahko ga sli\u0161imo, \u010de ga poslu\u0161amo. Tako bomo opazili, da ve za na\u0161e probleme in da nam je tudi dosegljiv kadarkoli\u2026<\/p>

Kristjani ne be\u017eimo od sveta, ko potujemo na Sionsko goro. Ta gora ostaja med nami\u2026 Nanjo se vzpenjamo v navezi po dva in dva\u2026 Po\u010dasi, zavedajo\u010d se svojih nemo\u010di in grehov, vemo, da potrebujemo drug drugega. Bog pa nas ceni in nam vra\u010da po grehu izgubljeno dostojanstvo. Zahvaliti bi se mu morali za to, zahvaliti tudi pri sveti ma\u0161i, sveti evharistiji, ki pomeni zahvala. Ko danes proslavljamo Jezusovo postavitev najsvetej\u0161ega Zakramenta in Jezusa \u010dastimo s procesijo svetega Re\u0161njega Telesa, iz na\u0161ih src odmeva hvale\u017enost Bogu, da nas dviga iz na\u0161ih temin in nas ozdravlja\u2026 Zahvaliti se mu ho\u010demo tudi za duhovnike in diakone, ki bodo ob prazniku apostolov sv. Petra in Pavla posve\u010deni, da bi ljudem pokazali Nanj, ki je na\u0161e Re\u0161enje. Molimo za njihovo svetost in stanovitnost, molimo pa tudi sami zase, da bi ga po njihovih rokah mogli sprejeti tako, kot on \u017eeli.<\/p>

Molimo tudi za na\u0161o domovino. 20. junija ob 18h jo bomo pozdravljali z zvonovi\u2026<\/p>

\u00a0<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr.Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 17<\/span><\/p>

VELIKI VZPON NA GORO SION<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u00bbGospod Jezus je U\u010ditelj in Vzor vse popolnosti. V razli\u010dnih na\u010dinih \u017eivljenja in ob razli\u010dnih nalogah uresni\u010dujejo eno samo svetost vsi, ki se dajo voditi Bo\u017ejemu Duhu in kateri v poslu\u0161nosti nebe\u0161kemu O\u010detu v duhu in resnici molijo Boga O\u010deta, hodijo za Kristusom, ubogim, poni\u017enim in oblo\u017eenim s kri\u017eem, da bi si zaslu\u017eili dele\u017enost pri njegovem poveli\u010danju. Vsakdo pa mora v skladu s svojimi lastnimi darovi in nalogami brez obotavljanja hoditi naprej po poti \u017eive vere, ki prebuja upanje in deluje po ljubezni\u00ab (C 40).<\/p>

Sv. pape\u017e Janez Pavel II. pravi: \u00bbKristus ni posredoval \u010dlove\u0161tvu zgolj neke veli\u010dastne \u00bbteorije\u00ab, ampak je razodel, v katerem pomenu in\u00a0v kateri smeri se more izpolniti preobrazba\u00a0\u00bbstarega\u00ab \u010dloveka \u2013 gre\u0161nega \u010dloveka \u2013 v \u00bbnovega\u00ab \u010dloveka. To bivanjsko, in posledi\u010dno moralno preoblikovanje, mora upodobiti \u010dloveka po izvirnem \u00bbvzorcu\u00ab, po katerem je bil ustvarjen. Samo bitju, ki je bilo ustvarjeno po Bo\u017eji podobi in sli\u010dnosti, so lahko naslovljene naslednje besede: \u00bbPosnemajte torej Boga, saj ste njegovi ljubljeni otroci, in \u017eivite v ljubezni, kakor je tudi Kristus vzljubil nas in je daroval sam sebe za nas kot \u017ertev Bogu\u00ab (Ef 5, 1-2)\u00ab.<\/p>

V evangeliju ne najdemo izraza \u00bbposnemanje Kristusa\u00ab, pa\u010d pa vidimo Jezusa iz Nazareta, ki spodbuja svoje u\u010dence, naj\u00a0hodijo za Njim<\/strong>. Najdemo ga v apostolskih spisih (prim. 1 Kor 11,1; Flp 2,5; 1 Tes 1,6). Jezus Kristus je Vzor na poti \u00bbposnemanja Boga\u00ab, in sicer s vsem svojim \u017eivljenjem. Posnemanje je mogo\u010de edino v Njem in po Njem, ker on s svojim odre\u0161enjem podarja milost dele\u017enosti pri \u017eivljenju troedinega Boga.<\/p>

Jezus Kristus je edini sionski Gornik nove in ve\u010dne zaveze in sedaj \u017eivi v nebe\u0161ki slavi.<\/strong>\u00a0Naravno spoznavanje njegovega evangelija \u00bbpo \u010drki\u00ab je potrebno, a ne zadostuje, da bi mogli Kristusa nadnaravno posnemati \u00bbpo duhu\u00ab. Kako je to posnemanje sploh mogo\u010de? Jezus je ob svojem vnebohodu zagotovil svojim u\u010dencem: \u00bbIn glejte, JAZ SEM z vami vse dni do konca sveta\u00ab (Mt 28,20). Jezus je Emanuel: Bog z nami… On biva v nebesih, toda Bog O\u010de ga po\u0161ilja; Jezus v Svetem Duhu sestopa in je navzo\u010d v svoji Cerkvi skozi stoletja, jo priteguje in dviga k sebi. Jezus stopa na \u010delu potujo\u010dega kr\u0161\u010danskega ljudstva in ga v svetemu Duhu uvaja v ob\u010destvu z Bogom O\u010detom.<\/p>

Sv. Gregor iz Nise se s psalmistom vpra\u0161uje: \u00bbKdo pojde na goro Gospoda?\u00ab Nato odgovarja: \u00bbKdor je nedol\u017enih rok in \u010distega srca\u00ab (Ps 23,3.4). Kdor \u017eeli postati z nekom doma\u010d, mora posnemati njegov na\u010din \u017eivljenja. Za du\u0161o, ki \u017eeli postati Kristusova nevesta, je nujno upodabljanje, kolikor je mogo\u010de, po krasoti Kristusa. Du\u0161a, ki se pripravlja na polet k Bogu in na zedinjenje s Kristusom, mora odstraniti iz sebe sleherni greh.\u00ab\u2026 Kristjani kot notranji ljudje osebno hodimo za Kristusom. Druga\u010de re\u010deno: s krepostnim \u017eivljenjem posnemamo Kristusa (Boga). Sku\u0161amo ga posnemati s svojimi mislimi, besedami in dejanji. S posnemanjem se spreminja na\u0161e vedenje in \u017eivljenje.\u00a0Vzpenjamo se namre\u010d na Sionsko goro, ki je Kristus:<\/strong>\u00a0v Njem in po Njem se dvigamo v kraljestvo presvete Trojice. V nas raste nadnaravna in naravna podobnost z Bogom, ki se odra\u017ea tudi v na\u0161em zunanjem \u017eivljenju. V veli\u010dastnem procesu novega stvarjenja, pobo\u017eanstvenja in po\u010dlove\u010denja se postopoma preoblikujemo v nove ljudi\u2026<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 18<\/strong><\/p><\/div>

VELIKI VZPON NA GORO SION\u00a0\u00a0 (zaklju\u010dek)<\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\u00a0Kot novi ljudje na poti na Sionsko goro zasledujemo Jezusa, stegujemo se k Bogu, ki je neskon\u010den. Te\u010demo proti vzvi\u0161enemu cilju in pozabljamo, kar je za nami (prim. Fil 3, 12-14)… Odprti smo za napredek v Bogu brez konca\u2026 V gledanju Boga se ne bomo nikoli dolgo\u010dasili, saj je on vekotrajna novost\u2026<\/div>

A sedaj je \u0161e zastrt v oblaku, ne moremo ga videti\u2026 V temini oblaka (ali tudi groba) bi mogli sre\u010dati tudi njegove nasprotnike, stra\u0161ne in grozne, a se jih ne bojimo. Prodiramo v temno no\u010d, \u010dakamo na tretji dan, da nam pot razsvetli Sonce\u2026<\/p>

Kdor je v srcu \u017ee kdaj \u010dutil bli\u017eino Boga, se mu \u017eeli zahvaljevati. Ob vzponu na goro \u017eelimo nadpovpre\u010dno \u010dastiti Svetega Duha, da bi zmogli u\u010dljivo stopati po Njegovem stopni\u0161\u010du. Zaupamo, da na\u0161e \u017eivljenje v kri\u017eanem in vstalem Gospodu postaja mo\u010dnej\u0161e, Jezusov kri\u017e, zarinjen v na\u0161e srce, nas pou\u010duje: \u00bbNisem znal odmreti svetu, nisem bil pripravljen vsakega trenutka posvetiti Gospodu za Njegovo slavo.\u00ab\u2026 Odmreti svetu iz ljubezni in zato, da bi ta svet ljubili\u2026 Po milosti vstopamo iz zime v duhovno pomlad.<\/p>

Zasledovalci obnemorejo, ne morejo nas ve\u010d dohiteti\u2026, \u010deprav nas obletavajo kakor sateliti. Po\u010dutimo se kakor gladka pu\u0161\u010dica, zna\u0161li smo se v Gospodovem tulcu (prim. Iz 49,2)\u2026 Skupaj s sv. Gregorjem iz Nise premi\u0161ljujemo: \u00bbKako krasno je Stvarnik pomladi slikal dar pomladi! O njem pravi David: \u00bbPoletje in pomlad si ti naredil\u00ab (Ps 73, 17). In v Visoki pesmi nam pravi Salamon: \u00bbMoj ljubi spregovori in mi re\u010de: Vstani, prijateljica moja, moja lepotica in pridi! Zakaj, glej, zima je minila, de\u017eevje je prenehalo, pre\u0161lo. Cvetice so se prikazale v de\u017eeli, \u010das petja je pri\u0161el in glas grlice se sli\u0161i v na\u0161i krajini. Smokva poganja svoje cvetje in trta dehti v cvetju\u00ab (Vp 2, 10-13).<\/p>

Sv. Gregor iz Nise razlo\u017ei: \u00bbMenim, da se tvoja misel ne sme ustaviti pri tej lepi pripovedi, marve\u010d naj po njej vstopi v skrivnosti, ki jih vsebuje in odkrije duhovni zaklad. Kaj torej mislimo?… Nekdaj je bilo \u010dlove\u0161tvo z malikovanjem zamrznjeno v sebi. Lahko gibljiva \u010dlove\u0161ka narava se je spremenila v negibno naravo \u010de\u0161\u010denja malikov, saj pravi Sveto pismo: ‘Naj postanejo podobni njim tisti, ki jih delajo, vsak, ki zaupa vanje’ (Ps 113,16). Tisti namre\u010d, ki gledajo resni\u010dnega Boga, sprejemajo vase Bo\u017eje lastnosti. Kdor pa posve\u010da pozornost ni\u010devim malikom (prim. Ez 36, 25-26), se preoblikuje v gledani predmet in iz \u010dloveka postane kamen\u2026 Ker je torej \u010dlove\u0161ka narava z malikovanjem okamenela in postala negibna za bolj\u0161e, zato v tej stra\u0161ni zimi vzide Sonce pravi\u010dnosti (Mal 3,20) in z opoldanskim vetrom prebudi pomlad, ki tak\u0161no otrdelost razmeh\u010da; z vzhajanjem \u017earkov otopli vse pod njimi.\u00ab \u00bb…Zato za dojemanje odlomka iz Visoke pesmi (4,16-5,2) potrebujemo ve\u010dje sodelovanje molitve in vodenja Svetega Duha\u2026 \u010ce se bo z na\u0161o du\u0161o zgodilo to, kar smo sli\u0161ali o Eliju, da se bo na\u0161 duh z ognjenim vozom dvigal k nebe\u0161kim lepotam (ogenj, mislim, je Sveti Duh), potem nismo brez upanja, da bi se bli\u017eali bo\u017ejim mislim, ki od zgoraj razsvetljujejo na\u0161e du\u0161e z nebe\u0161kimi in duhovnimi reki in nas usmerjajo kvi\u0161ku\u2026\u00ab V Duhu \u00a0bomo opazili nebe\u0161ko Zvezdo \u2013 Kristusa \u2013 ki se bo v kontemplaciji \u010dudovito dvigala na obzorju na\u0161ega duha. V Njej se nam odpira Oblok ve\u010dnosti z svojimi zvezdami. Vidimo ga od blizu, v miru.<\/p>

Naj se Vam ob zaklju\u010dku razmi\u0161ljanj zahvalim, \u010de ste razmi\u0161ljali z mano. Hvala!<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Razmi\u0161ljanje ob knjigi dr. Ivana Pojavnika NOVI SIONSKI GORNIKI 1\u00a0 ZA\u010cETNIK VSTOPA V SVETI DEL \u0160OTORA SKRIVNOSTI Odpravljamo se na pot iskanja ve\u010dne Resnice in Lepote, Boga. Odpravljamo se na pot skupaj z Marijo, Jezusovo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-templates\/page_fullwidth.php","meta":{"_bbp_topic_count":0,"_bbp_reply_count":0,"_bbp_total_topic_count":0,"_bbp_total_reply_count":0,"_bbp_voice_count":0,"_bbp_anonymous_reply_count":0,"_bbp_topic_count_hidden":0,"_bbp_reply_count_hidden":0,"_bbp_forum_subforum_count":0,"footnotes":""},"class_list":["post-28","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/28","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=28"}],"version-history":[{"count":33,"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/28\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":407,"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/28\/revisions\/407"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=28"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}