{"id":101,"date":"2021-08-26T14:38:40","date_gmt":"2021-08-26T14:38:40","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/?page_id=101"},"modified":"2021-08-26T14:45:01","modified_gmt":"2021-08-26T14:45:01","slug":"o-cerkvi","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/o-cerkvi\/","title":{"rendered":"Zgodovina cerkve"},"content":{"rendered":"\n

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bo\u017ejepotno sveti\u0161\u010de v Lescah, posve\u010deno Marijinemu vnebovzetju, velja za eno najstarej\u0161ih na obmo\u010dju nekdanje Kranjske. V prej\u0161njih poglavjih smo spoznali, da je v Lescah cerkev stala \u017ee v zgodnjekr\u0161\u010danskem obdobju. Prvi pisni viri pa segajo v 11. stoletje, ko je bila podrta lesena kapela in zgrajena nova, zidana iz kamna. Podrobnej\u0161ih podatkov o tej cerkvi nimamo. Prvotno zidano cerkev so ve\u010dkrat pove\u010dali. Razlog za pove\u010davo je verjetno v vse ve\u010djem \u0161tevilu romarjev. Samo naselje je bilo namre\u010d premajhno za tako veliko cerkev.<\/p>\n\n\n\n

Ljubljanski zgodovinar Janez Dolni\u010dar pi\u0161e, da so cerkev v Lescah gradili leta 1315. O prezidavi prvotne zidane cerkve v prvi polovici 14. stoletju lahko sklepamo tudi iz slogovnih zna\u010dilnosti oken in jugozahodne fasade. Drugo prezidavo cerkve lahko datiramo v drugo polovico 14. stoletja. Cerkev so pove\u010dali proti severovzhodu. Kvadratna ladja je postala pre\u0161iroka, zato so jo z dvema stebroma in tremi loki na vsaki strani razdelili v tri ladje. Ju\u017ena ladja je ostala o\u017eja kot novozgrajeni del, cerkev pa je v dol\u017eino merila ve\u010d kot v \u0161irino. Na vzhodu so jo zaklju\u010devali trije prezbiteriji. Srednji prezbiterij je bil o\u017eji od ladje in je bil lociran ju\u017eno od osrednje osi. Ju\u017eno ladjo je zaklju\u010deval enako \u0161irok prezbiterij, pri severni pa je bil prezbiterij nad zakristijo, kot nekak\u0161na nadstropna kapela. V 15. stoletju je bila cerkev ponovno prezidana. Glavno ladjo so zni\u017eali, v zahodni steni pa zavoljo naravne svetlobe izdelali dve veliki okni. Ob zahodni steni so dozidali zvonik, pod njim pa izdelali nov vhodni portal. Cerkev se je kot triladijska, z ravnimi lesenimi stropi in s tremi prezbiteriji ohranila do 18. stoletja.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1511 je potres podrl zvonik, zato so v letih 1523\u20131524 zgradili novega, ki pa ni stal ob cerkvi, ampak lo\u010deno, ob jugovzhodnem delu. Leta 1665 je je dal cerkveni klju\u010dar Janez Legat narediti nov vhodni portal v cerkev. Izdelan je iz rde\u010dkastega apnenca, na vrhu pa je vklesan napis HANS 1665 LEGAT VON LEES ZEHMASTER HAT DIS THOR ZU EHR UNSER LIEBEN FRAU GEOFERT (Janez Legat, le\u0161ki klju\u010dar je leta 1665 ta portal daroval na\u0161i ljubljeni gospej)<\/em>. Do barokizacije cerkve je pri\u0161lo razmeroma pozno. Priprave za obokanje cerkve so se pri\u010dele 22. januarja 1734, 5. maja 1735 pa so za\u010deli z deli.<\/p>\n\n\n\n

Podrli so vse tri prezbiterije in postavili novega, enako \u0161irokega kot glavna ladja, na koncu stranskih ladij pa dogradili zakristiji. Skraj\u0161ano ladjo so s po dvema slopoma razdelili na troje in jo v celoti obokali. Prezbiterij je bil kon\u010dan leta 1736, ladja pa leto pozneje. Na oboku, ki ga je leta 1736 poslikal Franc Jelov\u0161ek, je uprizorjeno Marijino vnebovzetje. V sredini je Marija, ki jo angeli nesejo v nebesa, kjer jo pri\u010dakuje sveta Trojica. Na vzno\u017eju skupina apostolov strmi v prazen grob, drugi pa se za odhajajo\u010do Marijo ozirajo v nebo. Letnico poslikave razberemo iz kronograma v napisu na \u00bbnagrobniku\u00ab v jugovzhodnem vogalu stavbe:<\/p>\n\n\n\n

VIrgo DeIpara<\/em><\/p>\n\n\n\n

eXVLtans MIgraVIt<\/em><\/p>\n\n\n\n

In CoeLos<\/em><\/p>\n\n\n\n

bonItate gVbernat<\/em><\/p>\n\n\n\n

kar v prevodu pomeni Devica Bo\u017eja porodnica, se je veli\u010dastno preselila v nebesa, od koder dobrotljivo vlada<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Nad tem je upodobljena postava mlade \u017eene v beli obleki, rde\u010dem pla\u0161\u010du, prepasanim z zlatim pasom in cvetli\u010dnim vencem na glavi. Figura predstavlja krepost dobrote \u2013 bonitas. V likovni umetnosti jo le redko sre\u010damo, saj sta po letu 1600 v Evropi znani le dve tak\u0161ni upodobitvi. Poleg cerkvenih motivov je Jelov\u0161ek na novo naslikal tri grbe, ki so bili v prezbiteriju \u017ee prej, avstrijskega cesarskega, celjskega in ortenbur\u0161kega. V prezbiteriju sta \u0161e freski z motivoma svete dru\u017eine in smrti svetega Jo\u017eefa. Leta 1906 ju je naslikal Simon Ogrin.<\/p>\n\n\n\n

Obnovljeno cerkev je 27. avgusta 1743 posvetil ljubljanski \u0161kof Ernest Amadeus Attems. Leta 1770 so v cerkvi pozidali \u0161e pevski kor. S tem se je stavbni razvoj zaklju\u010dil.<\/p>\n\n\n\n

Zelo dragocena je tudi freska, ki se je deloma ohranila v timpanonu nekdanjega gotskega portala na zahodni fasadi, kjer je bil nekdaj zvonik. Na njej je upodobljena na prestolu sede\u010da Marija kraljica z otrokom. Prestol je upodobljen kot lesena klop s patronirano okrasno borduro, bogato okra\u0161eno z rezljanimi gotskimi arkadami in stoji na stopnici. Podoba spomina na starej\u0161i, romanski motiv sedes sepiantiae<\/em> (sede\u017e modrosti) na Salomonovem prestolu nad \u0161estimi stopnicami. Dete ne sedi v Marijinem naro\u010dju, temve\u010d na ogrinjalu ob njej, kar je v srednjeve\u0161ki ikonografiji redka posebnost. V levici Marija dr\u017ei vejico vrtnic, otrok pa lilijo, v desnici pa prazen napisni trak. Krona na njeni glavi je izgubila nekdanjo pozlato in je \u0161e komaj opazna. Fresko sta naslikala \u0160tefan in Nikolaj iz Gorice (podpisana na freski):<\/p>\n\n\n\n

.NICHOLAVS .<\/p>\n\n\n\n

.ET . STEFANVS .<\/p>\n\n\n\n

.DE . GORICIA. PIN<\/p>\n\n\n\n

                        SIT<\/p>\n\n\n\n

Freska je datirana okrog leta 1380. Po nekaterih virih velja za najstarej\u0161o podpisano fresko na Slovenskem. Portal, v katerega je naslikana, je bil ob izgradnji zvonika v 15. stoletju deloma uni\u010den, freska pa je skoraj v celoti ostala nepo\u0161kodovana. Zaradi vremenskih vplivov pa je, odkar so jo leta 1985 odkrili, mo\u010dno zbledela.<\/p>\n\n\n\n

Viri izpri\u010dujejo, da je imela cerkev leta 1631 \u0161est oltarjev, poleg glavnega Matere Bo\u017eje \u0161e stranske svete Trojice, Janeza Krstnika, svetega Andreja in svete Katarine ter neposve\u010den oltar neznanega zavetnika v zakristiji. Oltar svete Trojice med stopni\u0161\u010dema v kapelo Janeza Krstnika nad zakristijo so pred letom 1657 opustili in nanj prenesli \u010da\u0161\u010denje Janeza Krstnika. Ker je oltar v kapeli nad zakristijo ostal brez zavetnika, so nanj postavili star Marijin kip, ki so ga preobla\u010dili, leta 1664 pa so na tem oltarju vpeljali \u010da\u0161\u010denje svetega Antona Padovanskega. Leta 1699 je Janez Krstnik Pre\u0161eren ustanovil tudi bratov\u0161\u010dino svetega Antona Padovanskega. Oltarji so svoje zavetnike ohranili tudi po barokizaciji, vse do 19. stoletja.<\/p>\n\n\n\n

Sedanja cerkev ima pet oltarjev. Ve\u010dkrat prenovljeni glavni oltar je z izjemo kamnite oltarne mize ki je delo Janeza Vurnika iz leta 1901, lesen. V tronu, ki ga ob\u010dasno zapirata Brada\u0161kova slika Srca Jezusovega iz leta 1885 in slika Marijino vnebovzetje Leopolda Layerja, je kip Marije z detetom. Tabernakelj je leta 1826 izdelal Ga\u0161per G\u00f6tzl, vratca zanj pa kranjski pasar Janez Salberger. Ob tronu sta kipa svetih Joahima in Ane, ob tabernaklju pa baro\u010dna relikviarija, ki ju je leta 1838 izdelal Matej Gori\u010dnik. V atiki je slika Boga o\u010deta na prestolu, nad njo pa golob, ki ponazarja Svetega duha. Nad atiko je lambrekinast baldahin. Oltar je bil nazadnje prenovljen med letoma 2001 in 2004.<\/p>\n\n\n\n

V stranskih ladjah so \u0161tirje oltarji. Na oltarju svetega Janeza Krstnika so leta 1887 sliko s podobo svetnika zamenjali s sliko \u017dalostne Matere bo\u017eje, ki je delo Matije Brada\u0161ke. Ohranila pa se je Gori\u010dnikova slika Pridige Janeza Krstnika v atiki. Prav tako se je ohranila slika, ki je oltar krasila pred letom 1837 in prikazuje Kristusov krst. Izdelana je bila pribli\u017eno v letih 1560\u20131570, nakazuje pa severnoitalijansko poreklo z nekaterimi izrazitimi bene\u0161kimi detajli. Ko je bila leta 2008 zaradi obnove sneta iz okvirja, je bilo ugotovljeno, da je okvir poslikan z gotskimi in baro\u010dnimi prvinami. Gre za eno pomembnej\u0161ih najdb v le\u0161ki cerkvi v zadnjih desetletjih.<\/p>\n\n\n\n

Do barokizacije je oltar Svete Katarine stal v posebni obokani kapeli v ju\u017eni ladji. Sedanjega je leta 1832 izdelal Matej Gori\u010dnik. Leta 1908 je Gori\u010dnikovo sliko svete Katarine zamenjala slika lur\u0161ke votline. Oltar svetega Andreja je do 17. stoletja stal v ju\u017enem prezbiteriju, leta 1657 pa so ga prestavili proti ladji. Vizitacijski zapisniki v naslednjih desetletjih opisujejo njegovo slabo stanje, leta 1829 pa je Matej Gori\u010dnik naredil novega. Krasi ga tudi slika Marije z otrokom in napisom Sancta Maria Passavensis<\/em>. Gre za kopijo passavske milostne podobe; nastala je verjetno v 18. stoletju. Oltar svetega Antona Padovanskega je leta 1664 postavil grof Otto Friderik Thurn v nadstropni kapeli nad zakristijo, kjer je dotlej stal Marijin kip, potem ko so od tod umaknili sliko Jezusovega krsta. Vizitacija iz leta 1668 sporo\u010da, da je oltar narejen iz \u010drnega, rde\u010dega in belega gladko poliranega marmorja. Gre za edini povsem kamniti oltar v le\u0161ki cerkvi. Do konca 18. stoletja so Radovlji\u010dani pod vodstvom grofa Thurna vsako leto na god svetega Antona Padovanskega romali v Lesce, saj je svetnikova podoba veljala za milostno. Sedanji kamniti nastavek za oltar je delo Janeza Vurnika mlaj\u0161ega iz leta 1901, svetega Antona pa je leta 1885 upodobil Matija Brada\u0161ka. Leta 1699 je bila pri oltarju ustanovljena bratov\u0161\u010dina, podoba pa velja za milostno, zato na god svetnika ljudje \u0161e vedno radi poromajo v Lesce.<\/p>\n\n\n\n

Poznobaro\u010dna pri\u017enica je po trebu\u0161asti ograji okra\u0161ena s pozla\u010deno kitasto dekoracijo, Marijinim srcem, monogramom in \u0161koljkastima motivoma. Na lambrekinasto obrobljeni strehi je poleg treh angelcev pet grbov. Za enega ni znano, komu pripada, ostali \u0161tirje pa so grbi rodbine Thurn, Kraljevine Jugoslavije, Socialisti\u010dne federativne republike Jugoslavije in Republike Slovenije. Streho zaklju\u010duje bogato razgiban zrelobaro\u010dni kip Brezmade\u017ene, ki je najkakovostnej\u0161a plastika v le\u0161ki cerkvi in je po mnenju umetnostih zgodovinarjev delo Franca Jelov\u0161ka.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1795 je bila za cerkev kupljena velika slika z motivom kri\u017eanja, s katero so v postu prekrili glavni oltar. Pozneje so bile za stranske oltarje nabavljene \u0161e \u0161tiri manj\u0161e slike, na katerih so motivi Oljske gore, bi\u010danja, kronanja in no\u0161nje kri\u017ea. Zanimive in redko ohranjene slike so kakovostno delo Leopolda Layerja.<\/p>\n\n\n\n

Prve dokumentirane orgle za le\u0161ko cerkev je leta 1852 izdelal Anton Valentin\u010di\u010d. Leta 1886 so bile pove\u010dane s pozitivom istega mojstra, ki jih je izdelal tudi za cerkev v Kotrede\u017eu pri Zagorju (iz leta 1847). To restavracijo je opravil Hubertus von Kerssenbrock iz M\u00fcnchna. Orgle so imele baro\u010dno dispozicijo in skraj\u0161ano klaviaturo. Ker jih je mo\u010dno na\u010del zob \u010dasa, je le\u0161ka cerkev leta 2010 dobila nove, 23-registrske orgle s 1560-imi pi\u0161\u010dalmi, ki so jih kot opus 105 izdelali v orglarski delavnici v Ho\u010dah.<\/p>\n\n\n\n

Dobrih deset let po potresu leta 1511, ki je poru\u0161il cerkveni zvonik, so se lotili izgradnje novega, tokrat lo\u010denega od cerkvene stavbe. Pogodbo za izgradnjo so sklenili 29. novembra 1522, naslednje leto pa pri\u010deli z gradnjo, ki so jo dokon\u010dali leta 1524. Leta 1664 so zvonik povi\u0161ali za eno nadstropje. Vizitacijski zapisnik iz tega leta pri\u010da o ceni gradnje (400 goldinarjev), vi\u0161ini stolpa (51 komolcev) in strehe (50 komolcev) ter vrsti in ceni kritine (kamnite plo\u0161\u010de, 70 goldinarjev). Pokrit je bil torej z zelo visoko sloko piramido, zna\u010dilno za ta \u010das, vse \u0161tiri stene pa so zaklju\u010devala trikotna \u010dela z ovalnimi linami in dekorativno poslikavo letnih \u010dasov. Konec 18. stoletja so zvonik prekrili s slikovito baro\u010dno zvonasto-\u010debulasto streho. Ta se prilega \u0161tevil\u010dnicam ure, ki jo je urarski mojster Caspar Janoch iz Ljubljane izdelal leta 1798. O tem pri\u010da napis na uri, ki se glasi Janach Kaspar gross Uhrmacher in Laibach 1798<\/em>. Leta 1824 je Josef Schultz iz Ljubljane streho zvonika temeljito popravil.<\/p>\n\n\n\n

O le\u0161kih zvonovih pred koncem 19. stoletja ni dosti podatkov. Iz zapiskov izvemo le, da je bil zvon, leta 1780 ulit v Ljubljani, po\u010den in so ga v Samassovi livarni leta 1840 prelili. Pred prvo svetovno vojno pa so v zvoniku viseli \u0161tirje bronasti zvonovi:<\/p>\n\n\n\n

– veliki Samassov zvon, glas d, premer 140 cm, masa 1300 kg; okra\u0161en je bil z reliefi: kri\u017e, Marija Vnebovzeta, obdana z angeli, sveti Jurij na konju z zmajem in napisom In honorem Dei et B.M.V. in coel assumptae parochiani et benefact<\/em> [v \u010dast Boga in bla\u017eene Device Marije v nebesa vzete \u2013 \u017eupljani in dobrotniki];<\/p>\n\n\n\n

– drugi zvon, glas f, premer 112 cm, masa 850 kg; ulit je bil v Beljaku v livarni Janeza K\u00f6dra, ko sta bila v Lescah \u017eupnik Janez Miha Grossl in klju\u010dar Andrej Golman, kar je bilo zapisano na zvonu. Krasili so ga reliefi: Kristus, ki dr\u017ei v roki svet, sveti Mihael s tehtnico in me\u010dem, sveti Janez Krstnik s kri\u017eem in jagenj\u010dkom, Brezmade\u017ena z lilijo v roki in ka\u010do pod nogami ter sveti Andrej; ob vratu zvona je bil napis Consecrata in ho-norem B.M.V. S. Joannis Baptistae et S. Michaelis Archangeli<\/em> [Posve\u010den v \u010dast devici Mariji, sv. Janezu Krstniku in sv. Mihaelu nadangelu];<\/p>\n\n\n\n

– tretji zvon, glas g, premer 100 cm, masa okrog 600 kg; leta 1758 ga je v Kranju ulil livar Janez Kristijan Rieser; reliefi: sveti Kri\u017e, Janez Krstnik, Marija z Jezusom v naro\u010dju in sveti Janez Nepomuk;<\/p>\n\n\n\n

– nav\u010dek, premer 53 cm, masa okrog 100 kg; leta 1878 ga je za \u010dasa \u017eupnika in duhovnega svetnika Friderika Hudovernika v Ljubljani ulil Albert Samassa; krasile so ga podobe: kri\u017e, sveti Jo\u017eef in sveta Barbara.<\/p>\n\n\n\n

V prvi svetovni vojni so bili za leta 1917 zaradi pomanjkanja surovin v avstro-ogrski vojski iz zvonika odstranjeni trije zvonovi, ostal je le zvon Kristjana Rieserja. \u017de med vojno so kot nadomestilo za odvzete bronaste zvonove za\u010deli ulivati \u017eelezne. Leta 1919 je le\u0161ka \u017eupnija pri Kranjski industrijski dru\u017ebi na Jesenicah naro\u010dila prvi \u017eelezni zvon, (glas e, masa 1030 kg), leta 1923 pa drugega, velikega (glas c, masa prek 2000 kg). Leta 1984 je \u017eupnija kupila manj\u0161i bronast zvon, ki je bil leta 1919 v Vidmu ulit za kapelo v Portoro\u017eu, \u010dez dve leti pa \u0161e leta 1917 uliti zvon, prvotno namenjen \u017eupniji Koro\u0161ka Bela.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1997 so v 300 let stari livarni zvonov v nem\u0161kem mestu Passau za le\u0161ko \u017eupnijo ulili 4 nove bronaste zvonove:<\/p>\n\n\n\n

– veliki zvon, glas c, masa 2095 kg, premer 160 cm, podoba Marije kraljice in napis Naj doni tvoj glas, \u010dast Mariji v Lescah<\/em>;<\/p>\n\n\n\n

– drugi zvon, glas e, masa 1017 kg, premer 121 cm, podoba Antona Padovanskega z napisom Pri Bogu bodi pripro\u0161njik – iz stisk in zmot vodnik<\/em>;<\/p>\n\n\n\n

– \u010detrti zvon, glas a, masa 570 kg, premer 98 cm, podoba svete Katarine Sienske in napis Izprosi nam pravo pamet<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

– nav\u010dek, glas c, masa 150 kg, relief svetega Jo\u017eefa in napis Gospod, daj jim ve\u010dni pokoj<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Tretji zvon je edini, ki je ostal v zvoniku iz preteklega obdobja. Gre za Rieserjev zvon iz leta 1758, glas g, premer 100 cm, masa okrog 600 kg.<\/p>\n\n\n\n

Pritrkovalci so si omislili \u0161e skupino devetih zvon\u010dkov, te\u017ekih od 5 do 50 kg, ki jih je ulil livar Mostar iz Ljubljane. Visijo na trdnem ogrodju iz hrasta.<\/p>\n\n\n\n

Mali zvon iz leta 1917 in veliki zvon, ulit leta 1923, sta na ogled v muzeju na Jesenicah, srednji zvon je kot spomenik name\u0161\u010den na vrtu \u017eupni\u0161\u010da, dotedanji nav\u010dek pa zvoni v kapeli na Pokljuki.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah Bo\u017ejepotno sveti\u0161\u010de v Lescah, posve\u010deno Marijinemu vnebovzetju, velja za eno najstarej\u0161ih na obmo\u010dju nekdanje Kranjske. V prej\u0161njih poglavjih smo spoznali, da je v Lescah cerkev stala \u017ee v zgodnjekr\u0161\u010danskem obdobju. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-templates\/page_fullwidth.php","meta":{"_bbp_topic_count":0,"_bbp_reply_count":0,"_bbp_total_topic_count":0,"_bbp_total_reply_count":0,"_bbp_voice_count":0,"_bbp_anonymous_reply_count":0,"_bbp_topic_count_hidden":0,"_bbp_reply_count_hidden":0,"_bbp_forum_subforum_count":0,"footnotes":""},"class_list":["post-101","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/101","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=101"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/101\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":106,"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/101\/revisions\/106"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-lesce.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=101"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}